Na slovesnosti v Sarajevu je predsednik predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović poudaril, naj današnje slovesnosti oznanjajo sporočilo miru. Dejal je, da bi se morali obletnice atentata danes v Sarajevu udeležiti predstavniki vseh narodov in manjšin, pri tem pa "ne smemo ponavljati prepirov, kdo je kriv za kaj". "Gavrilo Princip je, kar ljudje menijo, da je. Za nekatere je heroj, za nekatere atentator, zgodovinarji spet govorijo svoje."

Dodal je, da ne želi razpravljati o statusu Principa, ki je pred 100 leti kot gimnazijec v Sarajevu z dvema streloma ubil Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo. Štiri tedne pozneje je avstro-ogrska monarhija Srbiji napovedala vojno, ki je prerasla v prvo svetovno vojno.

Izetbegović je še zatrdil, da želi ob obletnici ljudi spomniti na grozote vojne, ki so v zadnjih 100 letih zahtevale več deset milijonov žrtev ter prinesle uničenje ter opustošenje. "Danes je dan, da potegnemo črto in rečemo, dovolj je ter ustvarimo prihodnost za naše otroke in vnuke," je še povedal Izetbegović.

Nič od obiska Merklove in Hollanda
V Sarajevu so prvotno pričakovali, da se bodo slovesnosti ob obletnici atentata udeležili francoski predsednik Francois Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel in morda celo papež Frančišek, ki naj bi v svet ponesel poslanico miru. Prav tako ne bo vodilnih politikov iz Srbije, predvsem zaradi spora glede Principa. Za Srbe je Princip narodni junak, ki se je boril proti avstrijski nadvladi v BiH-u, za druge pa terorist in kriminalec.

Nastop dunajskih filharmonikov
Bo pa v prestolnici BiH-a avstrijski predsednik Heinz Fischer, saj je prav njegova država finančno podprla nastop dunajskih filharmonikov v obnovljeni sarajevski mestni hiši.

Koncerta naj bi se udeležili tudi predsedniki Hrvaške, Makedonije in Črne gore, Ivo Josipović, Gjorge Ivanov in Filip Vujanović. Dunajski filharmoniki bodo pod taktirko maestra Franza Welserja - Mösta izvedli dela slavnih avstrijskih, nemških in francoskih skladateljev. Pričakujejo, da si bo koncert ogledalo več milijonov gledalcev.

Poleg koncerta bodo v Sarajevu med drugim pripravili multimedijski spektakel z naslovom Stoletje miru po stoletju vojne, s katerim želijo svetu sporočiti, da sta mir in zaupanje najvažnejši vrednoti. V spektaklu bo sodelovalo 280 udeležencev iz devetih držav.

Srbi bodo v Andrićgradu praznovali tudi Vidov dan
Obletnice atentata se spominjajo tudi v Banjaluki in Grahovem, Principovem rojstnem mestu. Sicer Srbi v BiH-u osrednjo prireditev ob 100. obletnici atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika organizirajo v Andrićgradu, ki ga je v bližini Višegrada uredil režiser Emir Kusturica. Že zgodaj zjutraj je v njem srbski patriarh Irenej blagoslovil cerkev svetega Lazarja.

Odprtja Andrićgrada in osrednje slovesnosti, na kateri proslavljajo tudi Vidov dan (praznik, s katerim se Srbi spominjajo kosovske bitke iz leta 1389), sta se poleg predsednika Republike srbske Milorada Dodika udeležila tudi srbski predsednik in premier - Tomislav Nikolić in Aleksandar Vučić. Osrednjo prireditev ob 100-letnici sarajevskega atentata z naslovom Uporniški angeli je pripravil Emir Kusturica, režiral pa Milan Nešković.

Ferdinandovi prapravnuki na gradu Arstetten
Stote obletnice sarajevskega atentata se bodo spomnili tudi na avstrijskem gradu Arstetten, kjer sta pokopana v atentatu ubita avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Zofija, ter na češkem gradu Konopište, ki je bil zadnja rezidenca para.

Zaznamovanja spomina na smrt avstro-ogrskega prestolonaslednika se bodo na Arstettnu udeležili tudi Ferdinandovi prapravnuki.

Gavrilo Princip - narodni junak ali terorist?
28. junija 1914 je gimnazijec Gavrilo Princip v Sarajevu z dvema streloma ustrelil avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ženo. Štiri tedne potem je avstro-ogrska monarhija Srbiji napovedala vojno, ki je prerasla v prvo svetovno vojno. Principa so takoj po dogodku aretirali.

Med preiskavo je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov. Zaradi izdaje in uboja Franca Ferdinanda so skupno obsodili osem ljudi. Skladno z avstro-ogrsko zakonodajo o mladoletnih - v Avstro-Ogrski so to bili mlajši od 21 let - atentatorja niso mogli obsoditi na smrt, zato je Princip dobil najvišjo mogočo zaporno kazen, 20 let zapora. Zaradi podhranjenosti in tuberkuloze je v zaporu umrl čez slaba štiri leta, aprila 1918.

Prva svetovna vojna se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom avstro-ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je bil zaradi boljševiške oktobrske revolucije prisiljen odstopiti ruski cesar Nikolaj II.