Predstavniki ameriških in kitajskih podjetij so v prisotnosti Trumpa in Šija v Veliki dvorani ljudstva slovesno podpisali več kot deset milijardnih pogodb. Med drugim so si posel zagotovili ameriški letalski velikan Boeing, podjetje General Electric in proizvajalec čipov Qualcomm, na kitajski strani pa največje energetsko podjetje Sinopec, Bank of China in China Energy Investment Corporation. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je številka 250 milijard verjetno prenapihnjena, saj so nekateri pogovori o poslih še v teku, drugi pa niso obvezujoči.

Trump je pozdravil sklenitev poslov - že v sredo sta državi podpisali pogodbe, vredne devet milijard dolarjev - a presenetil z izjavo, da "ne krivi Kitajske", ker ta izkorišča ZDA, ampak da so za to krivi njegovi predhodniki. "Ne krivim Kitajske. Konec koncev kdo bi lahko krivil državo, da izkorišča drugo državo, če s tem prinese dobrobit svojim državljanom? Kitajski priznavam uspeh," je dejal Trump, ki se je pred tem sicer velikokrat pritoževal zaradi velikega primanjkljaja ZDA v trgovini s Kitajsko. A med obiskom Pekinga o kakršni koli kritiki Kitajske ni bilo niti sledu, prav nasprotno, Trump je Šiju večkrat polaskal, da je "res izreden mož".

Trump je že pred odhodom na azijsko turnejo napovedal, da bo med tridnevnim obiskom na Kitajskem pritisnil na Šija zaradi neravnovesja v trgovini. Presežek Kitajske v trgovini z ZDA je sicer oktobra po kitajskih podatkih nekoliko upadel - na 26,6 milijarde dolarjev.

Ši je priznal, da je v odnosih med državama res bilo nekaj "trenj" in hkrati pozval k večjim vlaganjem ameriških podjetij na Kitajskem. Zatrdil je, da bo njegova država bolj odprta do tujih podjetij. "Nadaljnje odpiranje je naša dolgoročna strategija. Ne bomo priprli ali zapirali vrat. Vse bolj in bolj jih bomo odpirali."

Kitajska mora odpraviti tudi strukturne omejitve
Danes napovedani posli, med katere državi sicer štejeta tudi izjave o nameri, zajemajo najrazličnejša področja, od milijardnih nakupov soje in letal, do velikih projektov, kot je izvoz utekočinjenega plina z Aljaske. A kot ocenjujejo strokovnjaki, ti veliki posli sami po sebi ne bodo bistveno zmanjšali omenjenega trgovinskega primanjkljaja, ki jezi Trumpa, če jih ne bo spremljala odprava strukturnih omejitev, ki preprečujejo pošteno konkuriranje ameriških firm na Kitajskem.

"Hitra in preprosta rešitev"
Na Trumpovem in Šijevem dnevnem redu je bila pričakovano tudi Severna Koreja. Tudi tu je Trump ubral spravljive tone, saj je med drugim pohvalil ravnanje Kitajske do Pjongjanga, hkrati pa ga je pozval, naj "zelo trdo dela" v smeri, da režim v Pjongjangu prepriča v jedrsko razorožitev. Kot je ocenil, lahko Kitajska "ta problem reši hitro in preprosto", ter Peking pozval k prekinitvi finančnih povezav s Pjongjangom.

Trump kljub prepovedi Twitterja - tvita
Kitajska je tretja postaja Trumpove azijske turneje, med katero je že obiskal Japonsko in Južno Korejo, pot pa ga bo vodila še v Vietnam in na Filipine. V Pekingu so prvemu uradnemu obisku Trumpa pripisali velik pomen, saj je njegov sprejem pred Veliko dvorano ljudstva v živo prenašala državna televizija, kar je bilo do zdaj neobičajno. Kitajski prvi par, Ši Džinping in njegova žena Peng Lijuan, sta Donalda in Melanio Trump tudi popeljala na zasebni ogled znamenitega Prepovedanega mesta v Pekingu, nato pa sta se para odpravila na razkošno večerjo. Kljub temu, da sta Facebook in Twitter na Kitajskem prepovedana, je Trump vtise z obiska delil na svojem profilu na Twitterju. Trump je na svojem profilu celo spremenil naslovno fotografijo - v tisto, na kateri sta z Melanio v družbi kitajskega prvega para med predstavo opere v Prepovedanem mestu.

Trumpov obisk je na kitajskem družbenem omrežju Weibo postal tretji najbolj komentiran dogodek v zadnjih 24 urah, mnogi pa so predvsem ugibali, kako se je Trumpu uspelo izogniti strogemu kitajskemu nadzoru nad spletom.