Tokrat se je država prvič spustila v odkrivanje tančice skrivnosti o grobu Mihailovića. Oblikovala je posebno komisijo, v kateri sodelujejo predstavniki tožilstva, ministrstva za pravosodje, strokovnjaki, novinarji in zgodovinarji.

Po poročanju beograjskega B92 je glavna naloga komisije odkriti mesto, kjer je bil usmrčen in pokopan komandat četniških sil, ki so bile lojalne jugoslovanski kraljevi vladi, ki je delovala v izgnanstvu v Londonu.

Četniško gibanje si je med drugo svetovno vojno prizadevalo za vrnitev jugoslovanske kraljeve družine in nadaljevanje monarhije tudi po osvoboditvi izpod okupatorskega jarma. Najprej so se četniki bojevali proti nemškim silam in njihovim ustaškim pomagačem, nato pa so orožje uperili tudi proti partizanom.

Potem ko je tudi zavezniškim silam postalo jasno, da četniki sodelujejo z nemškim okupatorjem so jim leta 1943 odtegnile pomoč in začele podpirati partizanske sile pod vodstvom komunistov na čelu s Titom.

Smrt za izdajo
Po koncu vojne se je Mihailović skril in nova jugoslovanska oblast je organizirala posebno skupino agentov v okviru Ozne (Oddelek za zaščito ljudstva), ki je imela za nalogo infiltracijo v četniško vodstvo in odkritje njihovega prvega moža.

Mihailovića so prijeli marca leta 1946 in ga na sojenju v Beogradu, ki je potekalo v največji tajnosti, obsodili na smrt zaradi zločinov proti človečnosti in izdaje. Strelski vod ga je usmrtil 18. julija in takrat se je začela skrivnost o njegovem grobu.

Ena od številnih različic pravi, da so ga pokopali na beograjskem otoku Ada Ciganlija, kjer je nekoč stal zapor, danes pa je to priljubljena izletniška točka prebivalcev srbske prestolnice. Spet drugi menijo, da je njegov grob tam, kjer je poslopje ortopedske klinike. V zadnjih letih so postale glasne govorice, da je pokopan pri Lisičjem potoku, nekaj sto metrov od nekdanje kraljeve palače.

Kdaj razkrivanje nedavnih političnih umorov?
Po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Slobodana Homena se komisija ne želi spuščati v zgodovino, ampak je njen cilj, da se enkrat za vselej konča ta skrivnost. Za B92 je povedal, da bo vlada umaknila oznako zaupno za tiste priče, ki so sodelovale pri usmrtitvi, kar bi lahko pomagalo pri odkrivanju vseh dokazov.

Mnogi se ne strinjajo z oblikovanjem komisije in menijo, da se država z njo vmešava v delo zgodovinarjev. Ena izmed najglasnejših kritičark je vodja Zgodovinskega ahriva Beograda Branka Papa, ki meni, da bi se morale oblasti bolj ukvarjati z razkrivanjem ozadja političnih umorov iz nedavne preteklosti.

"Zares si želim videti tako zainteresiranost države za politične umore, ki so se zgodili konec 20. stoletja, namesto za tiste usmrtitve, ki so se zgodili konec druge svetovne vojne," je dejala življenjska sopotnica publicista Slavka Čuruvije, ostrega kritika režima nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića, ki je bil ustreljen v središču Beograda aprila leta 1999. Storilcev še do danes niso odkrili.

G. V.