Srbski premier Vojislav Koštunica je štiri mesece po volitvah predsedniku Borisu Tadiću predstavil prvi konkretni predlog za sestavo vlade.

Beograjski mediji poročajo, da pogajanja potekajo od petka, Koštunica in njegova Demokratska stranka Srbije (DSS) pa predlagata, da bi Koštunica še naprej ostal na položaju predsednika vlade, notranje ministrstvo pa bi bilo še naprej v rokah DSS-ja. Sporno obrambno ministrstvo je DSS pripravljen prepustiti Tadićevi Demokratski stranki (DS).

Vlada, kot jo vidi Koštunica
Predlog ne omenja položaja načelnika generalštaba, glede vodje obveščevalne agencije pa Koštunica predlaga "dvojni ključ", po katerem bi imel vodja svojega namestnika, na obeh položajih pa bi se izmenjavali predstavniki DSS-a in DS-a. V novi vladi bi imel po predlogu Koštunice DSS poleg premierja še sedem ministrov, Tadićev DS podpredsednika vlade in 12 ministrstev, G17 plus Mladjana Dinkića pa štiri ministrstva.

Tadić pesimistično
Še pred nekaj dnevi je srbski predsednik Tadić za težave pri sestavljanju nove vlade skoraj štiri mesece po volitvah obtožil premierja Koštunico. Tadić je po lastnih besedah povabil Vojislava Koštunico, naj tudi v novem mandatu prevzame vodenje vlade, kar je bila temeljna zahteva Koštuničevega DSS. Vendar pa DSS ni želel popustiti pri drugih vprašanjih, zaradi katerih so že leto dni zamrznjena pogajanja o približevanju Evropski uniji, je pred dnevi v intervjuju pojasnil Tadić.

Nadzor nad represivnimi organi ključno vprašanje
Pri pogajanjih naj bi pomagalo tudi nemško predsedstvo EU-ja, ki si želi kompromisa, s katerim bi se Srbija odvrnila od nacionalizma.

Glavna nasprotja med Tadićem in Koštunico naj bi bila na področju nadzora varnostnih sil. Tadić je nezadovoljen z reformami na tem področju, ki niso privedle do aretacije haaškega ubežnika Ratka Mladića. Tadić vztraja, da DSS ne bi smel nadzorovati policije in varnostnih služb, kar pa je za Koštuničev DSS nesprejemljivo stališče.

Bo moral Tadić iskati podporo pri nacionalistih?
Če DS in DSS ne bosta zelo kmalu dosegla sporazuma, se bo moral Tadić obrniti na socialiste in radikalce, kar bi pomenilo vnovičen vzpon nacionalizma v državi, ki si že vse od padca režima Slobodana Miloševića prizadeva za vključitev v evroatlantske integracije. Dogovor o vladi mora biti sprejet do 14. maja, sicer bo moral Tadić razpisati nove volitve.

Nekateri analitiki sicer menijo, da si v trenutnih razmerah nobena stranka ne želi vladati Srbiji, ki se bo morala kmalu sprijazniti z dokončno izgubo Kosova.

Na januarskih volitvah je največ glasov prejela radikalna stranka, ki ima v 250-članskem parlamentu 81 sedežev, Tadićev DS jih ima 64, DSS pa 47. Socialisti imajo 16 poslancev.