Srbi so večinsko prebivalstvo na severu Kosova. Foto: EPA
Srbi so večinsko prebivalstvo na severu Kosova. Foto: EPA

"Lahko se pogovarjamo o vsem, srbska delegacija ne beži od možnosti pogovora o delitvi Kosova," je za srbski časopis Blic dejal Stefanović, ki tudi od druge strani pričakuje, da bo prilagodila svoj pristop pri iskanju rešitve in ne pri iskanju srbske potrditve "njihove tako imenovane neodvisnosti", saj te ne bodo nikoli dobili.

Beograd je že večkrat namignil, da bi lahko podprl delitev Kosova, kjer na severu živi večinoma srbsko prebivalstvo, a oblasti v Prištini to odločno zavračajo in sporočajo, da je neodvisnost, ki jo je do zdaj priznalo 75 držav, nepovratna.

Stefanović je pojasnil, da je vprašanje statusa Kosova prisotno v vsaki temi neposrednih pogovorov s Prištino, ki vztraja pri srbski potrditvi njihovega videnja statusa. "Naše delo v tem procesu ni, da skozi rešitve gradimo strukturo njihove tako imenovane neodvisnosti, ampak da rešimo probleme z evropskimi načeli in standardi," je dejal.

Najprej o praktičnih vprašanjih
Beograd od četrtega kroga pogovorov pričakuje, da se doseže dogovor o že obravnavanih vprašanjih, sicer pa meni, da bi do konca leta oziroma do prve polovice prihodnjega leta lahko rešili nekaj najpomembnejših vprašanj, nato pa bi se lahko lotili vsebine urejanja odnosov.

Stefanović je povedal, da se najtežje rešujejo vprašanja telekomunikacij in električne energije, še posebej pa carinskih pečatov, ker imata strani dva različna koncepta.

Beograd in Priština sta prve neposredne pogovore po razglasitvi neodvisnosti Kosova leta 2008 začela 8. marca letos, pri tem pa jima pomaga Evropska unija. Do zdaj so potekala tri srečanja, katerih namen je bil predvsem rešitev praktičnih vprašanj, ki bi olajšala življenje ljudi na Kosovu.