Večina strank je namreč zastopala stališče, da bi morali enako kot Srebrenico obravnavati tudi druge zločine v vojnah na tleh nekdanje Jugoslavije. Predsednik skupščine Predrag Marković je ob tem dejal, da je doživel osebni poraz.

Demokratska stranka je vztrajala pri posebnem poudarku na zločinih v Srebrenici, predstavniki drugih parlamentarnih strank pa so hoteli z enako mero obsoditi tudi zločine, storjene nad Srbi med vojnami v 90. letih prejšnjega stoletja na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Karremans ni poznal srbskih namer
Poveljnik nizozemskih enot med srbskim pokolom v Srebrenici Ton Karremans se je namer Srbov zavedel nekaj dni po padcu enklave. To je dejal na predhodnem zaslišanju prič na nizozemskem sodišču, s katerim želijo ugotoviti morebitno odgovornost nizozemskih modrih čelad pri pokolu, s tem pa tudi, ali lahko svojci žrtev pokola tožijo Nizozemsko.

Dodal je, da je bila sprva naloga njegovih enot zaščita muslimanskih beguncev v enklavi, ko pa je bilo jasno, da je vdor Srbov neizbežen, je prevzel skrb za njihovo evakuacijo. Zaradi priprav nanjo se je tudi sešel s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem in predstavniki muslimanskih beguncev.

Odgovorna še na prostosti
Tako so nato begunci pod nadzorom srbskih sil na tovornjakih zapustili taborišče nizozemskih modrih čelad. Okoli 20.000 žensk in otrok naj bi varno zapustilo Srebrenico, medtem ko okoli 8.000 moških beguncev ni prispelo na cilj, saj naj bi jih pobile srbske paravojaške enote.

Omenjeni pokol v Srebrenici je haaško sodišče označilo za genocid, glavna obtoženca, Mladić in Karadžić, pa sta še vedno na begu.