Gladka Vučićeva zmaga na predsedniških volitvah naj bi bila nov korak v avtokracijo, njegova Srbska napredna stranka pa naj bi obvladovala vse veje oblasti in z grožnjami, zastraševanjem, finančnimi pritiski in napadi na novinarje dušila vse kritike oblasti, vključno z mediji. V EU-ju, pravijo novinarji, pa Vučiću gledajo skozi prste, ker v njem vidijo poroka stabilnosti na Balkanu.

Številni neodvisni mediji so v četrtek zatemnili svoje spletne strani, s čimer so želeli pokazati, kako je videti, ko ni svobode medijev. Pobudi se ji je pridružilo več kot 150 medijev in organizacij, a med njimi ni številnih največjih, kjer naj bi se bali, da bi kritika oblasti pomenila konec oglaševanja javnih podjetij in finančni zlom, je za Televizija Slovenija poročal Boštjan Anžin.

Upajo na pritisk na Vučića iz tujine
Odgovorni urednik dnevnika Danas Dragoljub Petrović je dejal, da bo omenjena akcija morda spodbudila mednarodne predstavnike, ki so po njegovih besedah manj strogo gledali na Vučićev trd odnos do medijev, da premislijo o tem, kaj se v Srbiji zares dogaja.

Biti kritik oblasti v Srbiji pomeni biti njen nasprotnik, pravijo. Vučić in njegovi pprivrženci pa jih nato napadajo in blatijo tudi z lažmi v provladnih medijih.

"Odločili smo se odpreti oči javnosti in jo pozvati, naj izrazi solidarnost z novinarji," je dejal Slaviša Lekić, predsednik Neodvisnega društva novinarjev Srbije.

Zadnji protest je sprožilo zaprtje neodvisnega časopisa Vranjske, ki je preživel režim Slobodana Miloševića, zaradi finančnih pritiskov in groženj pa bo po 23 letih nehal izhajati. Direktor in urednik Vukašin Obradović, ki je zaradi težav tudi gladovno stavkal, je dejal, da je bil namen pritiskov doseči, da prenehajo izdajati časopis. Po njegovih besedah vladajoča Srbska napredna stranka ne želi, da informacije dosežejo javnost.

Tudi novinarji razklani
A razdeljeni so tudi mediji in novinarji. Nasprotniki akcije pravijo, da se bo razdor le poglobil. Vladimir Radomirović, predsednik Društva novinarjev Srbije, je tako dejal, da njihova organizacija ni mogla podpreti kampanje, saj so bili postavljeni pred odločitev "sprejmi ali pusti". Po njegovih besedah nekatera združenja tudi niso hotela podpreti vseh lokalnih medijev pod pritiski in novinarjev, ki so žrtve napadov, bodisi vladnih bodisi opozicijskih.

V zadnji razvpiti primer je vpleten obrambni minister Aleksandar Vulin, ki ni pojasnil izvora več kot 200.000 evrov za stanovanje v Beogradu. Zdaj pravi, da mu je denar posodila teta iz Kanade, domov pa naj bi ga prinašal po delih, po 9.000 evrov, ki jih ni treba prijaviti. Meja za prijavo je namreč 10.000 evrov. Novinarje, ki so primer razkrili, je ostro napadel, urednika pa je označil za narkomana.