Kot poroča RTV-jeva dopisnica iz Beograda Marta Razboršek, je v središču srbske prestolnice kot vsako leto opoldne potekal pohod v spomin na pokojnega premierja.
Na čelu Pohoda za Zorana so bili poleg Đinđićeve vdove Ružice Đinđić še nekdanji ministri iz njegove vlade in prvič spet skupaj najvidnejši predstavniki Demokratske stranke in Liberalnodemokratske stranke, ki je nastala po razkolu nekoč Đinđićevih demokratov. Desetletje po Đinđićevi smrti sta obe stranki v opoziciji.

Vodja liberalcev Čedomir Jovanović meni, da se Srbiji, ki je v sklepni fazi dialoga s Prištino in v pričakovanju datuma za začetek pristopnih pogajanj, tudi desetletje po smrti prvega demokratično izvoljenega premierja ni uspelo modernizirati.

Srbi verjamejo v zaroto
V Đinđićevo čast bosta nocoj kar dve gledališki predstavi, v Ateljeju 212 tudi provokativna Frljićeva, ki govori o premierjevem umoru. Đinđiću, ki je v enem izmed svojih del napovedal razpad Jugoslavije, so se na Fakulteti za družbene vede posvetili tudi kot filozofu, ki je doktoriral pri znanem nemškem neomarksistu Jörgenu Habermasu. Ugotovili so, da je njegova kritična misel še danes aktualna.

Za atentat na Đinđića so bili leta 2007 obsojeni pripadniki zemunskega klana in njihov vodja Milorad Ulemek Legija, tudi zadnja javnomnenjska raziskava pa kaže, da kar 78 odstotkov Srbov ne verjame, da je Đinđića ubilo kriminalno podzemlje, temveč da bilo je za atentat politično ozadje, ki je ostalo nerazjasnjeno. Zanimivo je tudi, da velika večina meni, da Đinđićevega dela ne nadaljuje nobena izmed političnih strank, vseeno pa jih je največ, 12 odstotkov, prepričanih, da je temu najbliže Demokratska stranka.

Strelec policijski specialec
Đinđića je tistega usodnega dne, ko je prihajal na srečanje s švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh (ta je bila ubita v atentatu točno šest mesecev pozneje), ob 12.20 z natančnim strelom v prsni koš z okna 180 metrov oddaljene stavbe ustrelil policijski specialec Zvezdan Jovanović. Premier je umrl skoraj v hipu, čeprav so ga v bolnišnici še skušali reševati. Atentat je naročil Ulemek, Jovanović pa je izjavil, da je Đinđića ubil, ker ga je videl kot izdajalca Srbije.

Srbska vlada je nekaj ur po atentatu razglasila izredno stanje (to je trajalo do 22. aprila), kot osumljence pa se je že skoraj takoj omenjalo zemunski klan. Med izrednim stanjem je bilo v policijski akciji "Sablja" prijetih kar 11.665 ljudi, med njimi tudi strankarski funkcionarji, visoki vojaški oficirji, nosilci pravosodnih funkcij, estradniki, pa tudi Jovanović in številni pripadniki zemunskega klana. Aretacije so pomagale razjasniti tudi številne druge uboje.

Milorad Ulemek Legija se je skrival 14 mesecev, nazadnje pa se je policiji predal maja 2004. Tako njega kot Jovanovića so obsodili na 40 let zapora.

Med vodilnimi politiki tretjega tisočletja
Pokojni premier Đinđić, rojen 1. avgusta 1952 v Bosanskem Šamcu, je bil eden od voditeljev Demokratske opozicije Srbije in "5. oktobra", revolucije, ki je z oblasti vrgla Slobodana Miloševića. Leta 1997 je bil izvoljen za župana Beograda, njegova vlada pa se je sestavila 25. januarja 2001. Ob prevzemu dolžnosti se je zavezal, da bo vzpostavil demokratične temelje v Srbiji.

Đinđićeva vlada je začela s korenitimi reformami - tako socialnimi kot ekonomskimi. Kot poroča b92, je po letih nestabilnosti in trenj Đinđiću končno uspelo vzpostaviti dobre odnose z zahodnimi državami, še posebej z ZDA. Vlada se je tudi zavezala k sodelovanju s haaškim sodiščem, v njenem mandatu pa so bili prijeti številni haaški obtoženci, med njimi tudi Milošević.

Po oceni ameriške revije Time je bil Zoran Đinđić eden izmed 14 vodilnih evropskih politikov tretjega tisočletja.