"Sotla" je nastala na pobudo dveh občin - slovenskega Podčetrtka in hrvaških Zagorskih sel. Pred desetimi leti so predstavniki obeh lokalnih skupnosti uspeli z evropskimi sredstvi zgraditi most na Sotli, ki je postal simbol povezanosti obeh narodov in njune evropske prihodnosti.
Edini nov most med državama v zadnjih letih
Kaj lahko predsednika Slovenije in Hrvaške prepriča, da se v nedeljo neformalno srečata v majhni vasici Sedlarjevo ob mejni reki Sotli? Prijateljstvo, razumevanje in trdoglavost predstavnikov obeh narodov, ki so uspeli pred desetimi leti zgraditi verjetno edini nov most, ki je po osamosvojitvi povezal ljudi z obeh strani meje.

Na proslavi predsednika nista dajala izjav o aktualnopolitičnih dogodkih, želela pa sta poudariti, kako pomembno je reševati težave, tako kot so jih rešili ljudje tu ob Sotli. Josipović je poudaril, da za srečanje "skoraj ne more biti bolj simboličnega kraja, kot je most, ki povezuje najina dva naroda".

Skupna odgovornost za dobro dediščino
Pahor je med drugim dejal, da je rešena velika večina odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ki so bila posledica razpada nekdanje države. "Danes imamo veliko odgovornost za to, da to dobro dediščino, ki smo jo z razumom in pogumom uspeli vzpostaviti v zadnjih letih, negujemo naprej," je še izpostavil Pahor.

Takšna srečanja so sicer po Pahorjevem mnenju pomembna, saj lahko "en drugega spodbudimo k temu, da mislimo dobro, razsodno in strpno ter da mislimo, kako narediti svet okoli nas boljši". Tako sta po njegovem mnenju razmišljala tudi oba župana in velika večina tistih, ki so odgovorni za usodo obeh držav ter "naše velike domovine" Evropske unije.

Naslednji korak - šengenski prehod meje
Josipović je v govoru poudaril, da ravno zaradi tovrstnih druženj in prijateljstev med ljudmi v obmejnih regijah politika in politiki nikoli niso uspeli porušiti odnosov med narodoma. Spomnil je, da je na referendumu v Sloveniji največ volivcev prav na obmejnem območju s Hrvaško podprlo članstvo Hrvaške v Evropski uniji. Prebivalci z obeh strani mejne reke že nestrpno čakajo, da bo tudi Hrvaška postala del šengenskega območja, ko bo meja kot ovira dokončno odpravljena.

In kot se za te kraje spodobi, sta predsednika s kupico rujnega na koncu nazdravila dobrim odnosom med Slovenci in Hrvati.