Stavko spremljajo protesti pod sloganom Smo ljudje in ne bomo postali številke. Mnogi javni uslužbenci so sicer tridnevno stavko začeli že v ponedeljek.

Zaradi stavke je moten promet, zaprte so mestne hiše, težave se pričakuje v bolnišnicah. To je že četrta stavka letos zaradi varčevalnih ukrepov.

V sredo bo grški parlament odločal o spornem zakonu, ki predvideva občutno krčenje števila zaposlenih v javnem sektorju, med drugim v učiteljskem kadru in v javni upravi na krajevni ravni.

Sprejetje tega zakona je pogoj za naslednji obrok posojila Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, na katerega v Atenah računajo še ta mesec.

Prejšnji teden je evrska skupina prižgala zeleno luč za finančno injekcijo v vrednosti 6,8 milijarde evrov, ki pa bo zaradi zamud Aten pri izvajanju reform izplačan v več delih.

Julija naj bi obubožana država tako prejela štiri milijarde evrov od evrske skupine in 1,8 milijarde od IMF-a. Oktobra naj bi sledila še milijarda evrov evropskega denarja.

Množična odpuščanja
V skladu z zahtevano reformo preobsežnega javnega sektorja naj bi do konca leta odpustili okoli 4.000 javnih uslužbencev, naslednje leto pa še dodatnih 15.000. Stopnja brezposelnosti naj bi se zaradi tega že zvišala in presegla 27 odstotkov.

Zakon predvideva oblikovanje posebne sheme, v kateri naj bi ta mesec pristalo 4.200, do konca leta pa še več tisoč javnih uslužbencev, ki bodo prvih osem mesecev na prisilnem dopustu in bodo prejemali 75 odstotkov svoje plače, nato pa naj bi bili premeščeni na druga delovna mesta.

Potrditev omenjenega zakona bo velik preizkus za vlado premierja Antonisa Samarasa in njegovega namestnika iz socialistične stranke Evangelosa Venizelosa, saj ima vlada po nedavnem izstopu manjše koalicijske partnerke v tristočlanskem parlamentu tesno večino 155 poslancev.

Obtožnica proti nekdanjemu ministru
Grški parlament je podprl vložitev obtožnice proti nekdanjemu finančnemu ministru Georgeu Papakonstantinuju zaradi poneverbe zaupnega seznama Grkov z bančnimi računi v Švici, osumljenih utaje davkov.

Skoraj devet desetin poslancev iz vseh strank je podprlo, da se proti Papakonstantnuju, ministru v socialistični vladi Georgea Papandreuja, vloži obtožnica zaradi zlorabe zaupanja in pooblastil ter ponarejanja dokumentov.

Sumijo ga, da je s seznama približno 2.000 posameznikov iz Grčije z računi v podružnici banke HSBC v Švici, ki ga grške oblasti preučujejo zaradi suma utaje davkov, izbrisal imena treh svojih sorodnikov.

Seznam je Papakonstantinuju leta 2010 posredovala sedanja vodja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, ki je bila takrat še francoska finančna ministrica. Seznam zato grški mediji imenujejo "seznam Lagardove".