"'Afrika za Norveško' - izšel je nov dobrodelni singel! Uradni božični video!"

Tako se glasi naslov videa, ki so ga z denarjem norveških vladnih ustanov posneli norveški in afriški študenti. Ti so želeli opozoriti na klišeje in negativne stereotipe, ki jih uporabljajo na Zahodu pri raznovrstnih človekoljubnih akcijah za "ubogo, revno in bolno črno celino".

Darujte radiatorje za premražene Norvežane
V videu nasmejani Afričani v kratkih majicah z imenom akcije Radi-Aid opisujejo težke razmere, s katerimi se v ostri severnjaški zimi spopadajo Norvežani. Nato se zbere zbor, ki v slogu slovitega Band Aida iz leta 1985 odpoje pesem, s katero pozivajo Afričane, naj darujejo svoje radiatorje za premražene prebivalce ene najbogatejših držav na svetu.

Afrika: lakota, zatiranje, vojne
"Dojemanje Afrike je zelo pomanjkljivo. Večina ljudi ob omembi Afrike pomisli na katastrofe, lakoto in hudo revščino. Ob tem se ne zavedajo pozitivnih korakov, ki so jih naredili ljudje po vsej celini. Vedno znova ponavljajo stare stvari: lačni otroci, zatirane ženske in nori ljudje z orožjem," je vzroke za nastanek lažnega človekoljubnega videa povzel Erik Schreiner Evans, vodja študentske organizacije SAIH.

"Ob večini posnetkov, ki jih vidim na televiziji o Afriki, vedno znova pomislim: 'To nisem jaz, to ni kraj, od koder sem doma, to ni moja Afrika!'" pojasnjuje Samke Mkize, eden izmed "nabiralcev radiatorjev" v videu, ki je parodija na hit iz 80. let Do They Know It's Christmas Day, kjer je Afrika opisana kot "kraj, kjer nič ne raste, ne pada dež in reke ne tečejo".

Odprava trgovskih omejitev koristnejša od vse pomoči
Vseeno se skupina jasno zaveda afriških težav, predvsem strukturnih, ki so vse prepogosto zamaskirane v enostavne pozive, ki govorijo o revnem jugu, ki propada in pasivno čaka na pomoč Zahoda. SAIH meni, da je človekoljubna pomoč še vedno potrebna za najbolj prizadete dele celine, ki so ujeti v vojaške spopade, a da je treba pri tem spremeniti razmišljanje medijev in javnosti v državah, ki dajejo pomoč.

"Temeljiteje moramo razmisliti o trgovskih politikah in omejitvah naših držav, predvsem o kmetijski politiki, ki z visokimi carinami duši uvoz iz Afrike. Vprašati se moramo o svojih potrošniških izbirah, ki so temeljni del strukturnih težav, ki pestijo Afriko," je poudaril Evans.