Še nekaj podatkov ‒ na svetu živita okoli dve milijardi žensk, ki so v obdobju plodnosti, torej imajo vsak mesec menstrualni cikel. Krvavitve običajno trajajo od tri do sedem dni, kar pomeni, da ima vsaka izmed njih menstruacijo okoli 52 dni letno, kar predstavlja 14 odstotkov dni v letu in sedem let v celotnem življenju.

Čeprav je menstruacija popolnoma naraven, zdrav, običajen in pogost pojav, še naprej v mnogih državah ostaja tabu. Pa ne le to ‒ spremljajo jo različna vraževerja, predsodki, stigme, miti, diskriminacije in nesmiselne prepovedi. Pomanjkanje čiste vode, higienskih pripomočkov in stranišč pripeljejo celo do tega, da dekleta v času krvavitve ne obiskujejo šole, sčasoma pa zato lahko šolanje tudi popolnoma opustijo.

Boj proti "menstrualni revščini"

Nevladne organizacije in vlade razvitih držav so v zadnjem času sprožile več kampanj, s katerimi želijo doseči spremembe v odnosu do menstruacije in z njo povezanih tabujev že v času adolescence ‒ in to tako pri dekletih kot fantih. Za Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) je zagotavljanje higienskih standardov za vsa najstniška dekleta ena izmed njegovih prioritet, saj poudarjajo, da gre pri tem za "osnovno pravico posameznika do javnega zdravstva, spoštovanja in človekovih pravic". "V Unicefu si želimo svet, v katerem se lahko vsako dekle med menstruacijo igra, uči in varuje svoje zdravje brez občutka stresa, sramu in neoviranega dostopa do informacij ali nujnih pripomočkov," je dejal Sanjay Wijesekera, Unicefov vodja za higieno in preskrbo z vodo.

Britanska vlada je pred dnevi ustanovila svetovni sklad za boj proti "menstrualni revščini", katerega cilj je, da bi imele do leta 2050 vse ženske in dekleta dostop do higienskih vložkov in tamponov ter da bi stigma menstruacije po svetu izginila ‒ pa ne le v razvijajočih se državah, tudi v razvitih. Raziskava britanske človekoljubne organizacije Plan International je namreč pokazala, da je vsako četrto britansko deklico, staro med 11 in 21 let, sram govoriti o menstruaciji, in da si vsaka deseta britanska najstnica ne more privoščiti potrebnih higienskih pripomočkov. London je za delovanje sklada namenil dva milijona funtov (2,33 milijona evrov), sredstva pa bodo razdeljena organizacijam, ki delujejo na tem področju.

"Opolnomočenje se začne v mladih letih. Dekletom je treba omogočiti, da se osredotočijo na svoje šolanje in prihodnost, ne da bi jih skrbelo zaradi krvavitev. To je težava povsod po svetu," je ob predstavitvi sklada dejala britanska ministrica za ženske in enakost Penny Mordaunt.

Jugovzhodna Azija: Tretjina deklet v času krvavitev ne obiskuje šole

Kaj se zgodi, ko dekle prvič dobi menstruacijo, je močno odvisno od tega, v katerem delu sveta živi ‒ ponekod to prelomnico pospremijo s slavjem in praznovanjem, drugod gre za mučen vstop v najstniška leta. Menstruacija ostaja tabu v mnogih državah, verjetno pa najbolj v Jugovzhodni Aziji in Afriki. Poročilo organizacije WaterAid tako razkriva, da kar tretjina deklet v Jugovzhodni Aziji zaradi krvavitev in pomanjkanja stranišč v šolah en teden v mesecu ostaja doma, kar neposredno vpliva na njihovo znanje in krši njihove pravice do izobrazbe, blagostanja in enakosti. V Indiji več kot polovica najstnic ne dobi nikakršnih informacij o vzrokih in značilnostih menstruacije, preden začnejo krvaveti.

V Afganistanu se 70 odstotkov deklet med mesečnim perilom ne kopa, saj se bojijo, da bodo postale neplodne. Poleg tega še vedno velja več mitov ‒ med menstruacijo ženske ne smejo sedeti na vlažnih tleh, ne smejo jesti mesa, riža, zelenjave, kisle hrane in piti hladne vode. Mnoga dekleta pojav zato dojemajo kot nekaj sramotnega, negativnega in umazanega. V nekaterih skupnostih z dekleti, ki imajo menstruacijo, sploh ne govorijo, ampak jih popolnoma ignorirajo.

V Bangladešu je podobno. Podatki Unicefa kažejo, da se 68 odstotkov deklet v času krvavitev izogiba vsakršnim stikom z moškimi in fanti. Še huje je za ženske v begunskih taboriščih, kot je na primer tisti v Cox Bazarju, v katerega se je zateklo na deset tisoč pripadnikov preganjane muslimanske manjšine Rohinga. Dostop do higienskih pripomočkov je tam močno otežen ali nemogoč, prav tako ni na voljo čistih, varnih in zasebnih stranišč, da bi se ženske lahko umile in si zamenjale vložke. Zato so v omenjenem taborišču dobrodelne organizacije sprožile projekt Sanimart, ki mlade Rohinginje uči, kako lahko same izdelajo vložke.

"Ljudje strmijo vame, če se na mojih oblekah slučajno pojavi rdeč madež. Hihitajo se in me opravljajo," pa je dejala indonezijska najstnica, ki je poudarila, da o menstruaciji ni vedela popolnoma nič, dokler ni na hlačkah prvič zagledala kapljic krvi. Vsaka deseta indonezijska deklica zato v času krvavitev ne obiskuje šole, tudi zaradi draženja fantov.

Afrika: Menstruacija kot znak posilstva

V Afriki ni dosti drugače. 16-letna Etiopijka je dejala, da se je v strahu spraševala, kaj se z njo dogaja, ko je dobila prvo menstruacijo. "Nisem si upala povedati nikomur, niti mami. Pri nas velja prepričanje, da dekle, ki dobi menstruacijo, ni več devica, zato mnoge starši pretepejo. Tudi meni je oče rekel, da je bila starejša sestra ob prvi menstruaciji posiljena, ker je hkrati krvavela in jokala," je dejala.

Nepal: ženske vsak mesec za nekaj dni izgnane

Februarja pa je močno odmevala tragedija, ki se je zgodila v Nepalu. Mati in dva sinova so se zadušili v staji brez oken, kamor so jih izgnali, ker je mati dobila mesečno perilo. 35-letnica je morala v staji, ki je sicer namenjena kravam, z 12- in 9-letnim sinom preživeti štiri dni. Ko jih je njen tast našel, so bili vsi mrtvi, saj so se verjetno zadušili z dimom. Tudi januarja lani je v Nepalu zaradi izgona zaradi menstruacije umrla ženska.

Nekatere nepalske vasi namreč še prakticirajo običaj, znan kot chavpadi (chhaupadi), ki je sicer od leta 2005 zakonsko prepovedan, tisti, ki ga od žensk zahtevajo, pa morajo plačati denarno kazen ter iti za tri mesece v zapor. Kljub tem sankcijam je chavpadi v nepalski družbi še globoko zakoreninjen, predvsem v skupnostih na revnejšem zahodu države.

Mnogi namreč še verjamejo, da so ženske v času krvavitev nečiste, zato morajo vsak mesec nekaj dni preživeti v lopah ali stajah, ne glede na letni čas. Gre za tradicijo, ki jo povezujejo s hinduizmom, in ženskam v času menstruacije omejuje tudi hrano ‒ jedo samo kuhan riž, ki jim ga skozi odprtino vrže kakšna sorodnica ‒ in stike z drugimi. Če imajo mesečno perilo, se ne smejo udeleževati niti festivalov in praznovanj. V primeru, da teh pravil ne spoštujejo, verjamejo, da bo to vsej družini prineslo nesrečo ali celo smrt.

V nekaterih državah je težavna tudi celostna oskrba z vodo in sanitarijami. Po vsem svetu kar 2,3 milijarde ljudi nima možnosti za osnovno higieno, v najmanj razvitih državah pa ima le 27 odstotkov ljudi v svojih domovih tekočo vodo in milo. Poleg tega skoraj polovica šol v državah tretjega sveta ne zagotavlja čiste pitne vode, sanitarij in higienskih pripomočkov, kot so milo, brisačke in čistila.

Na Škotskem brezplačni vložki in tamponi v vseh izobraževalnih ustanovah ...

Drugačen boj bijejo šole in ustanove v razvitih delih sveta. Škotska je lani avgusta postala prvo območje na svetu, ki se je obvezalo, da bo vsem 400.000 šoloobveznim dekletom, torej od osnovne šole do univerz, zagotavljalo brezplačne higienske vložke in tampone. S tem želijo Škoti izkoreniniti "menstrualno revščino", ki vpliva na higieno, zdravje in počutje deklet. "V tako bogati deželi, kot je Škotska, je nesprejemljivo, da si kdor koli ne bi mogel privoščiti nakupa osnovnih higienskih potrebščin," je za Telegraph dejala tamkajšnja ministrica Aileen Campbell. S programom želijo sprva doseči, da bi dekleta tudi v času menstruacije lahko nemoteno obiskovala šolo, nato pa tudi, da bi se družba začela bolj odprto pogovarjati o mesečnem perilu.

... v Angliji pa v vseh bolnišnicah

Pred dnevi je prišla tudi novica, da bodo od poletja naprej vsi higienski pripomočki med menstruacijo, kot so tamponi, ščitniki za perilo in brisače, brezplačno in ves čas na voljo tudi v vseh angleških bolnišnicah. Kot je Guardian povzel izjavo zdravnika Simona Stevensa, je "absolutno prav, da imajo vsi bolniki pravico do vseh potrebščin za vsakodnevno življenje. Zakaj bolnikom oziroma bolnicam ne naročamo, naj prinesejo s seboj v bolnišnico svoj toaletni papir ali hrano, pričakuje pa se, da bodo imeli s seboj svoje vložke? To ni prav."

Rdeča kapljica krvi tudi v spletni komunikaciji

Da menstruacija počasi izgublja stigmo, morda kaže tudi še ena novost ‒ urad Unicode Consortium, ki skrbi za uvajanje in enotnost uporabe emodžijev po svetu, je nedavno predstavil več novih podobic, med katerimi je prvič tudi splošno sprejet simbol za menstruacijo ‒ rdeča kapljica krvi. Čeprav velja splošno mnenje, da gre za dobrodošel korak h koncu razmišljanja, da je menstruacija nekaj sramotnega, pa nekatere organizacije z izborom motiva vseeno niso prav zadovoljne. Več organizacij je namreč za označbo menstruacije predlagalo pet simbolov - higienski vložek, mesečni koledar, smehljajoče kapljice krvi, hlačke s kapljico krvi in maternico, in jih dalo na spletno glasovanje. Prepričljivo so slavile "menstrualne hlačke", a pri Unicodu so "glas ljudstva" zavrnili in izbrali "nevtralnejšo" kapljico krvi, za katero nekateri opozarjajo, da bi lahko prikazovala tudi darovanje krvi.

Mnogi aktivisti in zdravstveni delavci se tako strinjajo, da je prvi emodži za menstruacijo "revolucionarni dosežek", a da je še vedno precej varna in sramežljiva izbira. "Ne razumem, zakaj bi bile bele hlačke s kapljicami krvi preveč. Po drugi strani pa že dolgo poznamo emodži za blato. Zakaj je slednji sprejemljiv, prvi pa ne? Tudi menstruacija je popolnoma naraven pojav. Podobica s kapljico krvi se mi zdi zato polovična rešitev," opozarja Lamanda Ballard, ustanoviteljica organizacije Flo Code, ki zagotavlja menstrualne pripomočke revnim skupnostim.