Bitka bledolične, modrooke in kratkovidne ameriško-izraelske deklice je spet pritegnila pozornost na perečo temo verskega nasilja v Izraelu in na vse večjo predrznost skrajnežev znotraj izolirane ultraortodoksne judovske skupnosti.
"Ko hodim zjutraj v šolo, včasih dobim krče v trebuhu, ker me je tako strah ... tam stojijo in kričijo in pljuvajo," je povedala Naama v intervjuju za AP. "Strašni so. Nočejo, da hodimo v šolo."

Dekličini starši zdaj izmenično spremljajo svoji hčerki v šolo. A tudi njiju psujejo in pljuvajo nanju. Hadassa Margolese, Naamina 30-letna mati, rojena v Chicagu, ortodoksna Judinja, ki hodi naokoli z ruto in dolgimi rokavi, pravi: "Ne bi smelo biti pomembno, kako sem videti. Posameznik bi se moral imeti pravico sprehajati v srajcah brez rokavov in hlačah, pa pri tem ne biti zmerjan."

Vsakodnevno zasmehovanje
Nova judovska šola za deklice, ki jo obiskuje Naama, stoji v mestu Beit Šemeš zahodno od Jeruzalema in je na meji med ultraortodoksno sosesko in skupnostjo modernih ortodoksnih judovskih prebivalcev, od katerih so se mnogi priselili iz Amerike. Skrajneži obravnavajo šolo kot poseg na njihovo ozemlje in več deset moških s črnimi klobuki vsak dan zasmehuje in nadleguje dekleta.

Televizijski posnetki Naame, kako hlipa na poti v šolo, so šokirali mnoge Izraelce, izzvali obsodbe vlade, sprožili odprtje strani na Facebooku, namenjene "zaščiti male Naame" z 10.000 sledilci in protestom v njeno čast. "Kdo se boji osemletne šolarke?" se je v nedeljo spraševal vodilni časopis Jediot Ahronot na svoji naslovnici.

Pozivi k razlikovanju
Vse številčnejše ultraortodoksno prebivalstvo Beit Šemeša je postavilo ulične znake, ki pozivajo k razlikovanju spolov na pločnikih, na ulice so poslali "patrulje skromnosti", da bi ženskam vsilile nedolžen videz, kršilke pa obmetavale s kamenjem. Zidovi soseske so polepljeni z znaki, ki opozarjajo ženske, naj se oblačijo skromno, v do vratu zapete bluze z dolgimi rokavi in v dolga krila.

Naamin primer je še toliko bolj pretresljiv zaradi njene mladosti in zato ker obiskuje versko šolo in se oblači v dolge rokave in krilo. A skrajnežem se zdi celo ta oprava, ustaljena za klasične judovske verske šole, neskromna.
Sestavni del vlade
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nasilje obsodil: "Policija bo aretirala in ustavila tiste, ki pljuvajo, nadlegujejo ali kakor koli dvignejo roko nad deklice. Tako početje nima mesta v svobodni in demokratični državi."
Zmerjanja in zapostavljanje žensk v Izraelu na območjih pravovernih skrajnežev sicer ni nič novega, kritiki pa vlado obtožujejo, da si zatiska oči. Strogo pravoverni Judje, ki predstavljajo 10 odstotkov izraelskega prebivalstva in so njegov najhitreje rastoči sektor, so namreč z dvema strankama sestavni del Netanjahujeve koalicije, dobivajo velikodušne vladne subvencije, policija pa nerada vstopa v njihove skupnosti.

Spopadi s policijo
V preteklosti so se navadno zadrževali zase, v zadnjem času pa se širijo zunaj svojih sosesk, skušajo vse nasilneje vsiliti svoj način življenja drugim. Napetosti so najvidnejše v krajih, kot je Beit Šemeš, kjer se ultraortodoksni Judje mešajo z modernimi ortodoksnimi in neortodoksnimi Judi.
V ponedeljek je okoli 300 skrajnežev verbalno napadlo novinarje, ki so snemali ulični znak, ki poziva k razlikovanju med spoloma, v neko drugo novinarsko ekipo pa so metali kamenje, zažgali smetnjak in se spopadli s policijo. Vse skupaj je sprožil poskus policije, da bi odstranila enega od takih znakov.

Tiskovni predstavnik mesta Matitjahu Rosenzweig je nasilje obsodil, a ga je omejil na delo majhne manjšine, češ da je bilo vse skupaj prenapihnjeno.

Avtobusna proga le za moške?
Ločeno pa je pred dnevi britanski Independent poročal o skupini strogopravovernih judovskih milijonarjev, ki razmišljajo o ustanovitvi zasebne avtobusne proge, ki bi nalagala strogo ločevanje med moškimi in ženskimi potniki. Spolno ločena avtobusna proga bi bila alternativa javnemu prevozniku Eged, ki vztraja, da mora biti vsakršno spolno ločevanje na njihovih avtobusih prostovoljno.
Pobudo je sprožil incident, ko se neortodoksna Izraelka na zahtevo ortodoksnega moškega potnika ni želela usesti na zadnje sedeže javnega avtobusa, ki je peljal v ultraortodoksno jeruzalemsko sosesko. Moški ni pustil vozniku, da bi zaprl vrata, ženska pa ni popustila. Nazadnje so poklicali policijo, ki je žensko prosila, naj ugodi moškemu, a ker tega ni želela storiti, je on avtobus zapustil.
28-letna upornica Tanja Rosenbilt je nato na spletni strani Ynet zapisala: "Vse do včeraj sem bila prepričana, da živim v svobodni državi. Bila sem prepričana, da sta človeško dostojanstvo in svoboda najvišji vrednoti v naši raznoliki družbi. Še vedno težko verjamem, da v letu 2011 obstajajo moški, ki menijo, da ne smejo sedeti za žensko."

Izraelski časniki so naglo potegnili vzporednice z Roso Parks, temnopolto Američanko, ki se leta 1955 v Alabami v avtobusu ni želela usesti zadaj. To uporno dejanje je bil odločilni trenutek v gibanju za državljanske pravice v ZDA.
K. S.