"Vse članice se strinjajo, da bo Ukrajina postala članica zveze Nato. Na vrhu v Vilni ne bomo govorili o povabilu tej državi za članstvo, ampak bomo razpravljali o tem, kako jo približati Natu. Prepričan sem, da bomo na vrhu našli dobro rešitev in soglasje o tem," je povedal Stoltenberg po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato, ki je bilo namenjeno pripravam na srečanje voditeljev sredi julija.

So pa blizu dogovoru o vzpostavitvi Sveta Nato-Ukrajina, kar bi pomenilo nadgradnjo političnega sodelovanja med stranema, ki trenutno sodelujeta v okviru Komisije Nato-Ukrajina. Oblikovanje sveta bi pomenilo, da bi bile članice zavezništva in Ukrajina enakopravne ter da bi skupaj sprejemale odločitve o varnostnih vprašanjih v skupnem interesu.

"Naš cilj je, da bi prvo srečanje novega sveta potekalo v Vilni z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim," je povedal Stoltenberg.

Prehod na opremo s standardi Nata

Približevanju Ukrajine v vojaškem smislu je namenjen celovit sveženj neubojne pomoči (CAP), pa tudi večletni program pomoči, ki ga zavezništvo še pripravlja. Tako bi lahko Ukrajina prešla s sovjetske vojaške opreme na opremo v skladu z Natovimi standardi, je pojasnil.

Ob tem je pozdravil dodatne napovedi prispevkov držav članic Nata v to pošiljko neubojne pomoči. Skupaj so doslej prispevale oziroma napovedale 500 milijonov evrov.

S slovenskega obrambnega ministrstva so po srečanju, ki se ga je udeležil minister Marjan Šarec, sporočili, da bo Slovenija prek CAP-a prispevala milijon evrov za projekt dobave opreme za razminiranje.

Generalni sekretar zveze Nato je pozdravil tudi napovedi dodatne vojaške pomoči, ki jo članice Ukrajini dobavljajo dvostransko. Pri tem je navedel načrte za urjenje ukrajinskih pilotov za upravljanje bojnih letal F-16, ki jih pripravljata Danska in Nizozemska.

Povedal je še, da bodo napore Nata za okrepitev sodelovanja z Ukrajino dopolnili dvostranski ali večstranski dogovori članic zavezništva o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Pozdravil je pogovore o tem, saj je treba zagotoviti, da Rusija po koncu vojne ne bo ponovila napada na sosednjo državo.

Z rusko agresijo na Ukrajino je povezana tudi krepitev Natove odvračalne in obrambne drže, ki jo je zavezništvo začelo že po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim pred približno desetimi leti.

Na vrhu v Vilni bodo voditelji dokončali te spremembe, je povedal generalni sekretar. Predvidoma bodo potrdili nove regionalne načrte, v skladu s katerimi bo v visoki pripravljenosti več kot 300.000 pripadnikov Natovih sil.

Ministri so se ob tem danes strinjali o bistvenem zvišanju ciljev zmogljivosti na področju streliva. Za to so potrebna tudi ustrezna finančna sredstva. Stoltenberg pričakuje, da bodo v Vilniusu sprejeli novo zavezo, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda spodnja meja, in ne več zgornja.

Minister Šarec je glede tega na zasedanju poudaril, da se Slovenija zaveda pomena naložb. Zato so pospešili nacionalna prizadevanja za dosego dveh odstotkov BDP ter dali prednost investicijam v ključne cilje zmogljivosti, so njegove besede povzeli na obrambnem ministrstvu.

Nova ameriška pomoč za Ukrajino

ZDA bodo Ukrajini namenile dodatno humanitarno pomoč v višini 205 milijonov dolarjev za soočanje s posledicami ruske agresije, je sporočil ameriški državni sekretar Antony Blinken.

Pomoč naj bi bila namenjena za zagotovitev živil in pitne vode, za šolstvo in zdravstvo, dobavljali jo bodo s pomočjo partnerskih nevladnih organizacij v regiji.

"Od začetka ruske invazije je državo zapustilo več kot šest milijonov beguncev, več kot pet milijonov pa jih je bilo notranje razseljenih. Ruski napadi znotraj Ukrajine so prizadeli še več milijonov Ukrajincev," je dejal Blinken.

"Naše financiranje, s katerim je skupna humanitarna pomoč Ukrajini v proračunskem letu 2023 presegla 605 milijonov dolarjev, zagotavlja nadaljnjo podporo humanitarnim organizacijam, ki se odzivajo na krizo," je še sporočil Blinken.

ZDA so sicer Ukrajini namenile tudi za skoraj 40 milijard dolarjev vojaške pomoči.