Prebivalci južnega Sudana bodo do 15. januarja odločali o tem, ali želijo v prihodnje živeti v svoji državi ali ostati del Sudana. Pričakovati je prepričljiv "da" za novo državo, zato se v južnosudanski prestolnici Džuba zbirajo domačini, ki že slavijo uresničitev dolgoletnih želja. A odcepitve in nastajanje novih držav so le redko preprost, tekoč postopek, zato se tudi v primeru največje afriške države poznavalci bojijo, kaj bo sledilo v prihodnjih dneh.

Referendum je sicer del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med severom in jugom Sudana. Sporazum sta podpisali sudanska vlada v Kartumu in glavna sudanska uporniška Ljudska vojska za osvoboditev Sudana (SPLA), med drugim pa predvideva, da bodo lahko pokrajine na jugu Sudana po šestletnem prehodnem obdobju razpisale referendum o odcepitvi.

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil časnik Sudan Tribune, naj bi kar 97 odstotkov volivcev juga, kjer živi dobrih osem milijonov ljudi, glasovalo za svojo državo. Za glasovanje na referendumu se je po podatkih referendumske komisije registriralo 3,93 milijona ljudi z juga in severa Sudana, pa tudi iz tujine. Med registriranimi volivci je 51 odstotkov žensk.

Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM), ki vlada v južnem Sudanu, poziva h glasovanju za samostojno državo. "Ko se bomo 9. januarja zbudili, bomo izpolnili sanje naših prednikov in šli na volišča, da bi odločali o prihodnosti naslednjih generacij," je v novoletni poslanici poudaril predsednik delno avtonomnega južnega Sudana Salva Kir.

Nafta je, a to ni dovolj
V deželi, kjer večina ljudi ne zna brati in pisati, so volilni lističi polni simbolov: dve prekrižani roki ponazarjata, da naj jug ostane s severom v skupni državi, roka z zdrobljeno verigo pa predstavlja ločitev in neodvisnost. Če bo referendum uspel, lahko jug v skladu s sporazumom iz leta 2005 v šestih mesecih razglasi samostojno državo.

Vendar pa bo predtem treba rešiti še veliko vprašanj, med drugim glede poteka meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov države v primeru neodvisnosti juga. Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid referenduma sprožil nove spopade, tokrat zaradi nafte.

Meja še ni določena
Jug Sudana je bogat z nafto. Prihodke od nafte sta si do zdaj delila sever in jug, južnosudanska vlada pa v primeru neodvisnosti zahteva celotne prihodke zase. Še prej pa bo treba določiti dokončni potek meje. Glede več kot 80 odstotkov 1.200 kilometrov dolge meje sta strani dosegli soglasje, sporna pa še ostajajo nahajališča nafte na območju Abjej. Četudi naj bi se prihodki od nafte v prihodnje stekali v proračun vlade v prestolnici juga Džubi, bo južni Sudan še dolgo odvisen od sosedov na severu. Infrastruktura na jugu je namreč slabo razvita, poleg tega južni del nima dostopa do morja, saj je najbližje pristanišče za izvoz nafte na severu.

Al Bašir spraven in strpen, a tudi odločen
Jugu manjkajo ne le ceste, bolnišnice in šole, ampak tudi usposobljena administracija, inženirji in medicinsko osebje. Številne lokalne uprave vodijo nekdanji pripadniki SPLA-ja, ki se je v državljanski vojni skupaj s političnim krilom SPLM bojevala proti vladnim silam severa. Tem pogosto manjka znanja in izkušenj za vodenje civilnih institucij. Rešiti bo treba tudi vprašanje državljanstva prebivalcev juga, ki živijo na severu, in Arabcev na jugu, ter vprašanje zaščite manjšin. Več kot dve desetletji trajajočo državljansko vojno so zaznamovali spori med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in animističnim afriškim jugom. Napetosti pa bi se lahko znova porodile tudi med skupinami etnično pisanega juga.

Desettisoči, ki so dolga leta kot vojni begunci ali delavci živeli na severu, so se medtem vrnili na jug v strahu, kaj jih čaka kot temnopolte Afričane z juga na pretežno muslimanskem severu. Sudanski predsednik Omar Al Bašir je nekaj dni pred referendumom sicer obiskal južnosudansko prestolnico ter obljubil dobre odnose in podporo južnemu Sudanu, če se bo ta odločil za neodvisnost.

Baširjeve izjave so pozdravili tudi v Washingtonu. ZDA verjamejo, da bo referendum v južnem Sudanu potekal uspešno in mirno, je pred referendumom dejal ameriški diplomat Johnnie Carson. Po njegovih besedah so se ZDA skupaj z Evropsko unijo in mednarodno skupnostjo dolgo skrbno pripravljale na referendum, tja pa bodo odposlale tudi svoje diplomate.

Največja afriška država
Tudi kitajsko zunanje ministrstvo je napovedalo, da bo Peking na jug Sudana poslal svoje opazovalce, ki bodo spremljali referendum. Kitajska prav tako skrbno spremlja razvoj dogodkov v Sudanu, kjer ima naložbe v infrastrukturi za izkoriščanje nafte.

Sudan, ki ima 42 milijonov prebivalcev, je največja afriška država in tretja največja izvoznica nafte v Afriki, za Angolo in Nigerijo. Izvoz nafte znaša kar 90 odstotkov celotnega sudanskega izvoza, Sudan pa trenutno načrpa okoli 500.000 sodčkov nafte na dan, tri četrtine od tega na jugu države.