Krajši delovnik je koristil tako zaposlenim v domu kot njihovim oskrbovancem. Foto: Reuters
Krajši delovnik je koristil tako zaposlenim v domu kot njihovim oskrbovancem. Foto: Reuters
Švedska, čeprav se delovniki počasi krajšajo, ne razmišlja o uvedbi šesturnih delovnikov na državni ravni. Foto: Reuters

Februarja 2015 so negovalkam v domu za ostarele Svartedalens delovnik z osemurnega skrajšali na šesturnega, plača pa se jim pri tem ni spremenila. Gre za prvi nadzorovani preizkus skrajšanega delovnika na Švedskem v desetih letih, piše Guardian.

Da zaradi preizkusa ne bi trpeli oskrbovanci, je dom za čas preizkusa najel 15 novih uslužbencev, kar jih je stalo dodatnih 600.000 evrov letno, kar je 22-odstotna povišica. A preliminarni rezultati kažejo, da so prednosti krajšega delovnika občutne – bolniških dopustov je bilo za 10 odstotkov manj, zdravstveno stanje negovalcev pa se je izboljšalo za 50 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so opravljali osemurne delovnike.

Zaposleni so začeli dodatni čas namenjati "družbenim dejavnostim" z oskrbovanci (družabne igre, sprehodi ...), kar je še posebej koristno za tiste, ki trpijo za demenco. "Včasih sem bila ves čas izčrpana, ko sem prišla domov, sem samo padla na kavč. Zdaj pa sem precej bolj budna, imam več energije za delo, pa tudi za svoje družinsko življenje," je takrat povedala Lise-Lotte Pettersson, 41-letna negovalka v domu Svartedalens.

Delovnik burna tema tudi v Franciji
Daniel Bernmar, vodja Leve stranke (Vänsterpartiet) v göteborškem mestnem svetu, ki je dala pobudo za preizkus v Svartedalensu, je zanikal nekatera poročila, da je bil preizkus neuspešen. "Še vedno je treba videti, če finančni stroški skrajšanega delovnega časa pretehtajo prednosti. Stroški preizkusa so sicer na koncu znašali le polovico predvidenih,"je povedal za Guardian. Končni rezultati bodo znani marca.

Nekateri mediji, kot sta Bloomberg in Euronews, so poročali, da preizkus ni bil uspešen, ker so bili stroški preprosto previsoki in da se domu kaj takega na dolgi rok ne bi izplačalo.

Kot je povedal Bernmar, je bil datum konca preizkusa vedno predviden za leto 2017, nikdar pa ni bilo načrtov, da bi šesturni delovnik ostal v veljavi tudi po izteku poskusne dobe. Med preizkusom se je mestni svet odločil dati na stran 200 milijonov švedskih kron (20 milijonov evrov) za podobne preizkuse s skrajšanimi delovniki v drugih delih göteborškega javnega sektorja.

Povprečna dolžina delovnika na Švedskem sicer v zadnjem stoletju pada, ni pa v načrtu vzpostavitev šesturnega delovnika na državni ravni. Idealna dolžina delovnika je stvar burne javne razprave tudi v Franciji, kjer desničarski predsedniški kandidat François Fillon predlaga vrnitev k 39-urnemu delovnemu tednu, potem ko od leta 2000 velja 35-urni delovni teden.