Te dni naslovnice časopisov polni vrh skupine najbolj razvitih držav in Rusije, ki poteka v L'Aquili. Mesto v Italiji je izbrano simbolično, saj ga je aprila letos porušil močan potres. Bodo na dejanskih ruševinah mesta in na neki način na ruševinah svetovnega gospodarstva voditelji postavili temelje za boljšo prihodnost? O pomenu in vlogi vrha smo se pogovarjali z docentom dr. Žigo Vodovnikom.

V L'Aquili poteka vrh G8. Kaj lahko pričakujemo od njega? Mnogi menijo, da gre zgolj za vljudnostno kramljanje politikov, ki veliko oz. preveč stane.

Zagotovo tudi od letošnjega vrha ne gre pričakovati kar koli novega. Če smo cinični, bi lahko dejali, da je vrh G8 kot tak najboljša potrditev teze pokojnega Kurta Vonneguta, da svet poganjajo fosilna goriva in fosilna mentaliteta. Vrh je zgrešen tako po svoji formi, še bolj pa po svoji vsebini, saj še vedno poskuša reševati ekonomsko paradigmo, ki je preživeta. Seveda je pa je utopično pričakovati, da bodo prave spremembe prišle od glavnih protagonistov te krize. Prave spremembe lahko pričakujemo in iščemo le v družbenih gibanjih, ki so že pred leti in celo desetletji opozarjala na pomanjkljivosti mednarodnih finančnih institucij in celotne povojne ekonomske ureditve.

Številni poznavalci ocenjujejo, da bi bilo potrebno spremeniti sestavo skupine G8: v njej naj bi bile države EU-ja zastopane zgolj s skupnim predstavnikom, vključili naj bi Indijo in Brazilijo. Se vam zdi to realna možnost ali se evropske države ne bodo nikdar odpovedale svojemu mestu na svetovnem političnem podiju?

Mislim, da se temu privilegiju ne bodo odpovedale, tako kot se svojemu položaju znotraj OZN-a ne bodo odpovedale stalne članice VS-a, če v to seveda ne bodo prisiljene. Zagotovo bi bilo dobro oz. potrebno v te pogovore vključiti tudi druge države, npr. vsaj države, ki znotraj WTO-ja tvorijo skupino G20. Sicer pa sem mnenja, da bi tudi tukaj morali čim prej preseči logiko 19. stoletja, po kateri svet tvorijo zgolj in samo nacionalne države. Kaj želim s tem povedati? To, da bi bilo potrebno v te pogovore vključiti ne le nove države, pač pa tudi družbena gibanja, nevladne organizacije, sindikate itd.

Leta 2001 so potekali najbolj odmevni protesti zoper srečanje držav skupine G8. Od tedaj so vsakič oblasti poskrbele za višjo stopnjo varnosti, hkrati pa se zdi, da so tudi nasprotniki tovrstnih srečanj izgubili zagon. Se je družba "vdala" politikom?

Daleč od tega. Znotraj gibanj so se že kmalu po Seattlu pojavile diskusije, ali so dovolj občasni protesti ob najvišjih političnih srečanjih. Logičen sklep je bil, da jih je treba nadgraditi. Neposreden rezultat tega spoznanja so tudi socialni forumi, ki skušajo vzpostaviti infrastrukturo za neko kontinuirano delovanje. Protesti poskušajo narediti vidno tisto, kar nam množični mediji pogosto zakrivajo - da tudi obstoječa doba "miru" temelji na nasilju in destrukciji. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je vpogled, ki ga dobimo prek "camere obscure" množičnih medijev, povsem popačena slika stanja stvari znotraj gibanj. Poglejte si samo pretekle socialne forume in rešitve ter predloge, ki so bili na njih formirani. O tem neki CNN seveda ni poročal oz. so bila poročila pogosto popolnoma zgrešena.

Tokratnega vrha se prvič udeležuje ameriški predsednik Barack Obama. Menite, da njegova prisotnost lahko pomaga k večji učinkovitosti vrha?

Ne. Po izvolitvi je Obama v svojo ekipo ekonomskih svetovalcev povabil ljudi, ki so sokrivi za obstoječo situacijo! Noam Chomsky se je tako pred časom pošalil, da nam lahko ljudje, kot sta npr. Timothy Geithner in Larry Summers, danes prodajajo le še arašide, ne pa tudi rešitev za gospodarsko in finančno krizo.