Statistike kažejo, da sta proizvodnja mamil in promet z mamili in psihotropnimi snovmi med najbolj dobičkonosnimi posli. V boju proti temu se države in organizacije bojujejo na različne načine, mediji vsak dan poročajo o kakšnem, bolj ali manj velikem zasegu mamil, a zdi se, da je to boj z mlini na veter. Mafijski karteli so dodobra izpopolnili svojo profesijo in ne pustijo, da bi jim kdo stopil na prste.

Splošna klasifikacija, ki jo upoštevata Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), mamila in psihotropne snovi deli na štiri temeljne skupine:
- depresorje centralnega živčnega sistema (opij, morfin, kodein, heroin)
- stimulanse (kokain, crack, speedball, ekstazi, amfetamini)
- halucinogene droge (LSD, halucinogene droge)
- kanabis (marihuana, hašiš, skunk)

Na svetu obstaja več t. i. narkodržav oz. območij. Med njima sta najbolj razvpita Južna Amerika s Kolumbijo na čelu in Afganistan. Prva slovi kot pridelovalka kokaina, v drugem pa proizvedejo največ opija na svetu. Po uporabi je na prvem mestu med drogami kanabis, statistike kažejo, da njegova uporaba narašča, prav tako heroina, opiatov in ekstazija, medtem ko se je stopnja naraščanja uporabe amfetaminov in kokaina v primerjavi s preteklimi leti leta 2005 zmanjšala. Letno naj bi na svetu vzgojili 45.000 ton kanabisa, kar je dvakrat več kot pred 15 leti.

Po podatkih ZN-a so leta 2005 samo v Kolumbiji, Peruju in Boliviji koko pridelovali na 159.600 hektarjih površin, kar pa je še vedno 28 odstotkov manj kot rekordnega leta 2000. Glavni kolumbijski karteli so v Caliju, Medellínu in Norte del Valleju, v Mehiki pa v Juarezu, Tijuani in Tamaulipasu. Proizvodnja mamil v Mehiki je v zadnjih letih zelo narasla, k temu pa je najbolj pripomogla ugodna lega, tik ob ZDA.

Predvideva se, da velik del od 300 ton kokaina, ki vsako leto prihaja v ZDA, pride prek Srednje Amerike in Karibov. V Evropo mamila tihotapijo po različnih potek, obstajajo znaki, da se za prevoz kokaina uporabljajo nove poti, večinoma skozi zahodno Afriko. Število uničenih laboratorijev za proizvodnjo kokaina se je v letih 2000-2004 početverilo, države so jih leta 2004 uničile 8.204.

Sicer spodbuden podatek je, da celotna količina kokaina, zaseženega v Evropi, še vedno narašča. Podatki kažejo, da se je letna stopnja razširjenosti zlorabe kokaina najbolj povečala med mladimi na Danskem, v Nemčiji, Španiji in Veliki Britaniji, pa tudi na nekaterih območjih v Avstriji, Grčiji, Irski in Italiji. Na Nizozemskem in v Španiji je zdaj po poročanju specialističnih centrov za zdravljenje kokain drugo najpogosteje mamilo za heroinom.

Rekordna pridelava opija
Skoraj ves heroin, ki ga je mogoče najti na prepovedanem trgu v Evropi, prihaja iz Afganistana. Ta kljub prizadevanjem oblasti ostaja največji proizvajalec opija na svetu. Največ ga proizvedejo v pokrajinah Helmand, Kandahar, Balkh, Farah in Badakshan. V državi si kar 309.000 družin služi denar s pridelavo opija.

Za kilogram svežega opija v času žetve je bilo leta 2004 potrebno odšteti 92 dolarjev, za kilogram posušenega opija pa 142 dolarjev. Povprečno afganistanska družina, ki živi od ukvarjanja z opijem, na leto zasluži 1.700 dolarjev. Na evropskih ulicah naj bi se leta 2003 povprečna cena heroina gibala med 23 in 27 euri za gram.

Vir: Urad za droge, Poročilo ZN-a o prometu z drogami