Zasedanja Generalne skupščine se vsako leto začnejo tretji torek v septembru in se končajo sredi decembra, najzanimivejša pa je splošna razprava z nastopi svetovnih voditeljev, ki se bo začela 23. septembra. V Združenih narodih bo prvič nastopil tudi ameriški predsednik Barack Obama, razprave in številnih dogajanj ob robu zasedanja pa se bosta udeležila tudi slovenski predsednik Danilo Türk in zunanji minister Samuel Žbogar.

V torek bodo veleposlaniki 192 držav članic ZN-a najprej potrdili novega predsednika Generalne skupščine, Libijca Alija Trekija, ki bo na mestu zamenjal Miguela D'Escota iz Nikaragve. Potrdili bodo tudi delovni red, ki bo letos z najmanj 164 točkami zelo obširen. Med točkami, o katerih bodo razpravljali na letošnjem zasedanju, bodo tudi številne "zastarane", med njimi izraelski napadi na iraške jedrske objekte leta 1981, iraška okupacija Kuvajta leta 1991 in številne druge.

V ospredju zasedanja številne pereče teme
Predstavniki držav članic bodo razpravljali o preprečevanju oboroženih spopadov, o vlogi diamantov v njih, o mirovnih operacijah, sodelovanju v vesolju, o boju proti aidsu in nalezljivim boleznim, o vlogi otrok v oboroženih spopadih, o podnebnih spremembah, o pravicah žensk in otrok, mednarodnem razvoju, o boju proti revščini in lakoti ter o razorožitvi. Vprašanje Palestincev bo zajemalo več točk, na dnevnem redu pa so tudi države, kot so Afganistan, Azerbajdžan, DR Kongo, Haiti, ter ameriški embargo proti Kubi, vojna med Argentino in Veliko Britanijo za otočje Malvinas ali Falklande, med drugim pa tudi financiranje mirovne operacije na Kosovu. Kot zadnja točka se na dnevnem redu pojavlja italijanski predlog, da Mednarodni olimpijski komite v Generalni skupščini dobi status opazovalca.

Dnevni red skupščine je razdeljen v devet glavnih sklopov: mednarodni mir in varnost, gospodarska rast in trajnostni razvoj, razvoj Afrike, promocija človekovih pravic, humanitarna pomoč in pomoč ob naravnih nesrečah, pravičnost in mednarodno pravo, razorožitev, mamila, kriminal in mednarodni terorizem ter organizacijske in administrativne zadeve.

Dve posebnosti 64. zasedanja
Letošnje zasedanje GS-ja izstopa po dveh novostih. Mednarodna politična smetana se bo zbrala na "gradbišču", saj sedež ZN-a, palačo narodov, obnavljajo, prvič v zgodovini pa bo zasedanje Varnostnega sveta ZN-a vodil ameriški predsednik. Ameriška veleposlanica pri ZN-u Susan Rice je pojasnila, da so se za korak odločili, ker se je administracija Baracka Obame odločila za nov pristop do ZN-a, in da si bo prizadevala za reforme od znotraj s sodelovanjem.

Številne obveznosti ameriškega predsednika
Barack Obama bo v New Yorku preživel dva dni in pol, nato pa se bo s kolegi iz držav G-20 v četrtek, 24. septembra, preselil v Pittsburgh, kjer bo potekalo vrhunsko srečanje voditeljev držav skupine o gospodarski krizi. Obama bo v Generalni skupščini govoril v sredo, 23. septembra, takoj za brazilskim predsednikom Luisom Ignaciom Lulo da Silvo in pred libijskim voditeljem Moamarjem Gadafijem.

Tudi sicer bo imel Obama ob robu zasedanja zelo pester urnik. Že v sredo zvečer bo pripravil tradicionalni sprejem za udeležence Generalne skupščine. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je povedal, da vabil ne bodo dobili vsi, a imen "odpadnikov" ni razkril. Povedal je le, da na sprejem ne bo povabljen iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ker Iran ne uresničuje mednarodnih obveznosti, ne glede na napovedi Obame, da se je pripravljen pogovarjati. Obama bo 23. septembra gostil tudi kosilo za več kot 40 predsednikov afriških držav, kjer pa ne bo voditeljev Sudana, Zimbabveja in Madagaskarja.

Prenova palače narodov do konca leta 2013
Leta 2007 so se Združeni narodi odločili, da izvedejo popolno obnovo svojega sedeža, ki bo stala najmanj 1,9 milijarde dolarjev. Dela že potekajo, najprej gradijo začasno nadomestno zgradbo za vodstvo sekretariata, ki bo severno od palače narodov. Palača naj bi novo stekleno preobleko dobila do konca leta 2010, celotna obnova, ki je potrebna tudi zaradi visokih stroškov energije in onesnaževanja okolja, pa naj bi trajala do leta 2013.

Palačo narodov, ki ima 40 nadstropij, že praznijo, med 5.000 in 6.500 uslužbencev sekretariata pa selijo v razne zgradbe po Manhattnu. Nazadnje bodo do konca oktobra preselili Ban Ki Moona in novinarje, ki bodo začasno domovali v knjižnici ZN-a. Palača narodov je bila odprta leta 1950, zgradili pa so jo za 65 milijonov dolarjev na prostoru, kjer sta bila predtem velika klavnica in pristanišče za rečne barke.