Smrtna kazen predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic, na svoji spletni strani navaja slovenska podružnica te mednarodne organizacije.
"Gre za premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic. Ta kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča," poudarjajo v Amnesty International Slovenija.

Amnesty International letos še posebej poziva k odpravi smrtne kazni v Belorusiji, kjer je bilo od leta 1991 usmrčenih vsaj 400 ljudi in ki je edina država v Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, kjer še izvršujejo smrtno kazen. Primer Belorusije je še toliko bolj zaskrbljujoč, saj obsojenci izvejo, da bodo usmrčeni, le nekaj trenutkov pred samo usmrtitvijo, usmrčeni pa so s strelom v zatilje. AI zato po vsem svetu zbira podpise pod peticijo za Belorusijo, naj takoj preneha z izvrševanjem smrtne kazni.

Študije ne kažejo pozitivnih rezultatov
Smrtna kazen družbi ne nudi dodatne zaščite. Znanstvenim študijam ni uspelo dokazati, da smrtna kazen preprečuje kriminal učinkoviteje od drugih vrst kazni, poudarjajo v organizaciji, podobnega mnenja pa je tudi profesor z Univerze v Oxfordu Roger Hood, ki je bil prejšnji teden v Sloveniji. "Ni dokazov, da je smrtna kazen nujna za odvrnitev od umora. Dosmrtna ječa ali večletna zaporna kazen sta enako učinkoviti."

Razmišljanja po svetu so, da se popolnoma odpravi smrtna kazen. Ideja o tem se širi po vsem svetu, med drugim se tudi na Kitajskem pojavljajo prizadevanja za ukinitev smrtne kazni ali omejitev njene uporabe, je dejal Hood.

Povedal je, da se je od konca 80. let prejšnjega stoletja v povezavi s svobodo in novimi demokracijami v Evropi ter razvojem držav v Afriki in drugih delih sveta število držav, ki so odpravile smrtno kazen, podvojilo. Tako je danes le še nekaj držav, ki še izvajajo smrtno kazen. Lani so smrtno kazen po njegovih podatkih izvedli v 23 državah.

Cilj mednarodnih prizadevanj je popolna odprava smrtne kazni, pravi Hood, ki sam močno podpira takšna prizadevanja in meni, da bi jih morale podpirati tudi evropske države. EU in Svet Evrope lahko namreč s svojo politiko vplivata na odpravo smrtne kazni v drugih delih sveta.

Težava smrtne kazni je, da jo je nemogoče določiti brez vnaprejšnje diskriminacije in brez napak. "Napake se vseskozi pojavljajo," je opozoril Hood in spomnil na primer Američanke Amande Knox, ki je bila po štirih letih zapora zaradi domnevnega umora sostanovalke v Italiji pred kratkim izpuščena.
Slovenija tradicionalno proti
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) pa je ob dnevu proti smrtni kazni ponovno izpostavilo dolgoletno nasprotovanje Slovenije smrtni kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah. "Smrtno kazen obravnavamo kot kruto in nečloveško kazen, s katero se krši pravica posameznika do življenja," so sporočili z MZZ-ja.

Vsaka izmed napak pravnega sistema, ki so neizogibna pomanjkljivost vseh pravnih sistemov, v povezavi z uporabo smrtne kazni predstavlja nepopravljivo izgubo življenja. Odprava smrtne kazni na svetovni ravni bi pripomogla h krepitvi človeškega dostojanstva in progresivnemu razvoju na področju človekovih pravic, menijo na ministrstvu.

Slovenija izraža polno podporo resoluciji Generalne skupščine ZN o moratoriju na smrtno kazen, ki poziva k popolni ukinitvi uporabe smrtne kazni in ki jo podpira široka skupina držav iz vseh regij. Na MZZ pozdravljajo rastoči mednarodni trend proti smrtni kazni, ki ga izkazuje vedno širša podpora omenjeni resoluciji. Ob tem Slovenija ponovno poziva vse države, v katerih je smrtna kazen še dovoljena - teh je še 57 -, da jo ukinejo oziroma da vzpostavijo vsaj moratorij na njeno izvrševanje.