Odločilni naj bi bili predvsem volivci v nemško govorečih kantonih na vzhodu Švice, ki so pobudo podprli, medtem ko so bili v francosko govorečih na zahodu proti.

Iniciativo Stop množičnemu priseljevanju je sprožila največja parlamentarna stranka nacionalistična Švicarska ljudska stranka, njen namen pa je z ustavnim amandmajem določiti letne kvote za število tujih delavcev, ki vstopajo v državo. V stranki menijo, da je Švica z izgubo nadzora nad pravili priseljevanja utrpela negativne posledice za nacionalno gospodarstvo in družbo.

Švicarska ljudska stranka ob tem priseljence obtožuje, da uničujejo švicarsko identiteto in švicarskim kvalificiranim delavcem odvzemajo delo. Tamkajšnji delavci naj bi na račun priseljencev izgubljali službe, višajo se cene nepremičnin in najemnine, priseljevanje naj bi tudi preobremenjevalo zdravstveni in izobraževalni sistem.

Med tujci največ Portugalcev, Nemcev in Italijanov
Švica je po Luksemburgu sicer druga evropska država po odstotku tujcev glede na skupno število prebivalcev. V osemmilijonski Švici živita približno dva milijona priseljencev iz EU-ja, okoli 400.000 Švicarjev pa v državah EU-ja. Največ priseljencev prihaja iz Portugalske, Nemčije in Italije, ki delajo na področju informacijske tehnologije, v zdravstvu in finančnem sektorju.

Kot je dejal Severin Schwan, avstrijski predsednik uprave farmacevtskega podjetja Roche Pharmaceuticals, je približno polovica zaposlenih na njihovem oddelku za raziskave in razvoj v Baslu tujcev. Da je švicarsko gospodarstvo uspešno zaradi inovacij, za kar je potreben stalen priliv kvalificiranih priseljencev, meni tudi vodja Swissmema, vodilnega podjetja na področju elektroinženiringa.

Profesor političnih ved na Univerzi v Lozani Georg Lutz ob tem dodaja, "številni mislijo, da to predstavlja grožnjo njihovi identiteti, čeprav nima nikakršnih konkretnih gospodarskih učinkov na ravni posameznika". Neodvisni politik Thomas Minder, ki iniciativo podpira, pa je dejal: "Ne želim živeti kot sardina v konzervi."

V Švici okoli 40 odstotkov novih podjetij ustanovijo tujci. Ta podjetja so leta 2013 tudi odprla 30.000 delovnih mest, poroča Rt.com.Poleg tuje kvalificirane delovne sile pa priseljenci švicarskemu gospodarstvu koristijo tudi prek potrošnje. Po podatkih korporacije Credit Suisse so tako za 25-odstotni porast zasebne potrošnje od leta 2008 zaslužni ravno tujci.

Na kocki tudi odnosi z EU-jem
Evropska komisija je že izrazila obžalovanje, da so se Švicarji na referendumu odločili za omejitev priseljevanja iz držav Evropske unije. V Bruslju so napovedali, da bodo preučili posledice te odločitve za odnose med Švico in EU-jem.

Švica je sicer imigracijske kvote za državljane EU-ja odpravila že leta 2007, ko jim je dala enake pravice na trgu dela v okviru prostotrgovinskih dogovorov z Brusljem. Ker je referendumska pobuda uspela, bo morala vlada ta sporazum ponovno odpreti, s tem pa bi se lahko odprla tudi številna druga vprašanja ugodnejšega sodelovanja med EU-jem in Švico.

Spremembe morajo biti uvedene v treh letih
Glede na izid referenduma mora švicarska vlada v treh letih sprejeti ustrezno zakonodajo in predvsem spremeniti sporazum z Evropsko unijo o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan že leta 1999. V zveznem svetu, kot se imenuje vlada, so napovedali, da bodo odločitev ljudstva začeli "uresničevati brez odlašanja".