Premier David Cameron je priznal poraz in dejal, da bo ravnal v skladu z voljo parlamentarcev. Od teh jih je 272 glasovalo za akcijo, 285 pa proti.

Napad na Sirijo so ZDA pripravljene izvesti tudi same, je sporočil Washington, ki pa je računal na sodelovanje Velike Britanije, saj bi ta sodelovala tudi brez odobritve Varnostnega sveta ZN-a.

Iz Londona so še pred glasovanjem v parlamentu sporočili, da bi bilo vojaško posredovanje za preprečitev novih napadov s kemičnim orožjem skladno z mednarodnim pravom, zato ni potrebna odobritev najvišjega organa Svetovne organizacije.

Predtem je sicer britanska vlada sporočila, da bo najprej počakala na poročilo na poročilo inšpektorjev ZN-a, kar bi lahko trajalo več dni ali tednov. Washington je že zatrdil, da ZDA ne potrebujejo pomoči pri vojaškem posredovanju.

"Našega odgovora ne more zadrževati nenehna trma Rusije v ZN-u. Položaj je tako resen, da zahteva odgovor," je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je po pogovoru v sredo z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ko sta med drugim razpravljala, kako bi lahko "pospešili proces preiskave", sporočil, da bodo inšpektorji ZN-a, ki v Siriji preiskujejo domnevno uporabo kemičnega orožja, državo zapustili do sobote zjutraj.

"Preiskovalno delo bodo nadaljevali do petka, do sobote zjutraj bodo zapustili Sirijo in mi poročali takoj, ko pridejo ven," je dejal generalni sekretar ZN-a in ob tem znova pozval, naj dajo države priložnost diplomaciji in miru.

ZDA se še odločajo
Obama je prepričan, da so napad s kemičnim orožjem izvedle sirske oblasti, a še vedno ni odločen, ali bodo ZDA izvedle napad. Po njegovih besedah so ZDA pregledale vse dokaze "in ne verjamejo, da je opozicija v Siriji uporabila kemično orožje".

Ameriški predsednik je kot opravičilo za poseg ZDA v Siriji podal tri razloge, a po njegovem mnenju je ključni ta, da je Sirija kršila mednarodno Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter njegovega uničenja (Mpko).

Pojasnil je, da ima Sirija največje zaloge kemičnega orožja na svetu in da imajo ZDA zaveznike, ki mejijo na Sirijo: "Turčija je naš najpomembnejši zaveznik, Jordanija je dober prijatelj, s katerim veliko sodelujemo, v bližini je Izrael. Na celotnem območju imamo svoja vojaška oporišča. Ne smemo dopustiti, da bi se kršila ta mednarodna norma".

Obama je povedal, da odločitve še niso sprejeli, a mednarodna norma o prepovedi uporabe kemičnega orožja mora biti spoštovana, nihče oziroma skoraj nihče več ne dvomi o tem, da je bila v Siriji zoper civilne prebivalce uporabljena večja količina kemičnega orožja. "Sklenili smo, da je napad izvedla sirska oblast, in če je res tako, potem se mora mednarodna skupnost odzvati."

Dodal je še, da cilj takšnega napada ni sprememba režima, pa čeprav so ZDA že večkrat sirskega predsednika Bašarja Al Asada pozvale k odstopu in predlagale oblikovanje tehnične vlade, temveč ohromitev zmožnosti uporabe kemičnega orožja. S sprejetjem omejenih in razmeroma prilagojenih ukrepov pa bi se izognili dalj trajajočemu posredovanju, kakršno je bilo tisto v Iraku.

Rusi krepijo navzočnost v Sredozemlju
Rusija vztraja, da morajo inšpektorji ZN-a, ki v Siriji preiskujejo navedbe o napadu s kemičnim orožjem, pred razpravo o kakršni koli resoluciji končati svoje delo. V Sredozemsko morje bo sicer Rusija poslala raketno križarko in protipodmorniško ladjo. Poleg tega se bo ruskim pomorskim silam v Sredozemlju jeseni pridružila še ena raketna križarka, ki bo nadomestila eno od velikih protipodmorniških ladij.

Iz Evropskega parlamenta je prišlo opozorilo, da Evropska unija potrebuje enotno stališče o vojaškem posredovanju Zahoda v Siriji. Ob napovedih vojaškega posredovanja zahodnih sil na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo se EU doslej ni jasno opredelil do te možnosti, temveč v zadržanih izjavah izpostavlja pomen vloge Varnostnega sveta ZN-a in nujnost politične rešitve.

O vprašanju Sirije sta se po telefonu pogovarjala nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin, ki sta se strinjala, da je konflikt mogoče rešiti le po politični poti. Ob tem sta se zavzela za nadaljevanje priprav na mednarodno mirovno konferenco o Siriji.

Nemška kanclerka je pozvala k hitri in soglasni reakciji VS-ja in znova ponovila, da domnevni napad s kemičnim orožjem zahteva mednarodni odziv. Iz Kremlja so sporočili, da sta se voditelja strinjala, da bi moral VS preučiti poročilo mednarodnih inšpektorjev o vseh dejstvih napada. Po navedbah Moskve se je pogovor odvil na pobudo Nemčije.

Merklova je govorila tudi s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in se z njim strinjala, da domnevni napad zahteva odziv ter da se mora s krizo ukvarjati VS. Voditelja sta družno ugotovila, da "nehumani napad s strupenim plinom nad sirskim civilnim prebivalstvom predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava, ki ne sme ostati brez odziva".

O razmerah v Siriji se je Merlova preko telefona pogovarjala tudi z Obamo, so sporočili iz Bele hiše, a niso razkrili podrobnosti o pogovoru.

Asad: Branili se bomo pred vsakim napadom
Sirski predsednik je medtem znova zatrdil, da se bodo branili pred vsakim napadom, s katerim grozijo zahodne države. "Sirija se bo branila pred vsakim napadom in grožnje bodo le okrepile njeno zavezanost svojim načelom in neodvisnosti," je dejal Asad, ki je v Damasku sprejel delegacijo jemenskih politikov.

Zatrdil je tudi, da je Sirija "odločena izkoreniniti terorizem, ki ga podpirata Izrael in zahodne države". To naj bi te počele z namenom "razdeliti območje, razkosati in podrediti si njene narode", je prepričan.

"Ljudje so zagotovilo za zmago in prav to se dogaja v Siriji," je še dodal Asad, čigar režim že ves čas vojne v državi upornike označuje za teroriste.

Zahodne države, predvsem ZDA, Velika Britanija in Francija, so začele groziti z vojaškim posredovanjem v Siriji po domnevnem napadu s kemičnim orožjem na obrobju Damaska 21. avgusta. V nasprotju z Rusijo so prepričane, da je za to odgovoren Asadov režim.

Kot poroča BBC, pa se vedno več ljudi seli iz Sirije. Nekateri so se zaradi napovedi ZDA o posredovanju v državi preselili na podeželje, veliko pa jih državo zapušča. Samo v sredo jih je mejo z Libanonom prečkalo 16.000. Poostren nadzor je na meji med Sirijo in Izraelom, saj obstaja strah, da bi ob morebitnem posredovanju v Siriji njeni zavezniki napadli Izrael, je še poročal BBC.