Po preštetih 90 odstotkih glasov je volilna komisija sporočila, da je za spremembo ustave glasovalo nekaj manj kot 62 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila po podatkih volilne komisije okoli 70-odstotna. Registriranih volivcev in volivk je sicer več kot 50 milijonov.

Vojaška hunta je na oblasti od maja 2014, ko je strmoglavila izvoljeno vlado Jingluk Šinavatre. Vojska je po vojaškem udaru odpravila ustavo in imenovala odbor, ki mu je zaupala njeno revizijo.

Tajci so na referendumu tako glasovali že o 20. ustavi, odkar so v državi v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja odpravili absolutno monarhijo. Vojska jo je oblikovala po dvanajstem uspešnem državnem udaru v državi.

Vojska onemogočila nasprotnike nove ustave
Vojska se je zelo potrudila, da bi onemogočila nasprotnike nove ustave. Z zakonom so tako uvedli 10-letno zaporno kazen za tiste, ki bi "žaljivo" ali "napačno" govorili o osnutku. Zakonodajo so oblasti uporabile tudi proti aktivistom, ki so razdeljevali kritične letake.

Glavni politični stranki sta se kljub temu izrekli proti osnutku ustave, ker da je nedemokratična, a po objavi izidov v nedeljo že napovedali, da jih bosta spoštovali, vojaško hunto pa pozvali, naj spoštuje obljube o vrnitvi demokracije v državo in organizaciji volitev v prihodnjem letu.

Nekdanji vojaški poveljnik in zdajšnji premier Prajut Čan Oča je že napovedal, da bo vlada "spoštovala voljo naroda", torej izid referenduma, povedal pa je tudi, da so bile kritike slišane. "Ta referendum ni bil nekaj, kar bi vlada morala narediti. Šlo je za prostovoljno pobudo te administracije, ki je del naše politike, namenjene ljudem," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočil Prajut, ki je sicer že pred referendumom napovedal, da če bo nova ustava potrjena, bodo leta 2017 izvedli volitve.

Kritike na račun neizvoljenega senata
Čeprav pred referendumom ni bilo javne razprave o predlogu nove ustave, to ni ustavilo kritik. Med najspornejšimi členi sta tisti o neizvoljenem senatu, ki lahko onemogoča delo izvoljenih poslancev, in povečana moč sodišč, ki naj bi bila na strani elite.

Ustava vsebuje tudi določilo, v skladu s katerim bodo poslanci izbrali novega premierja, ki ne bo nujno član parlamenta. Izbran bo, če bo imel podporo več kot 250 članov 500-članske poslanske zbornice in če ga bodo potrdili na skupni seji poslanske zbornice in senata.