To pomeni, da izredne razmere veljajo še vedno v tretjini države, opustili pa so jih v petih pokrajinah. Za ta korak se je tajska vlada odločila med množičnimi protivladnimi protesti, ki so se po nekaj dneh sprevrgli v nasilje in zahtevali 90 življenj. Med izrednimi razmerami so javna zbiranja več kot petih ljudi prepovedana, varnostne sile pa imajo pravico za en mesec brez obtožnice pripreti sumljive posameznike.

Človekoljubne organizacije so v teh dneh večkrat pozvale oblasti, naj prekličejo izvajanje tega zakona, ki so ga označile za preveč strogega. Hkrati so posvarile, da bi to lahko povzročilo, da bi se opozicija začela skrivati in delovati podtalno. Premier Abhisit Vedžadživa je v ponedeljek obljubil, da bodo izredne razmere počasi in postopoma opustili v vseh pokrajinah.

Opozicija razgnana in za zapahi
Aprila in maja so se namreč na ulice Bangoka zgrnili "rdečesrajčni" protestniki, ki so zasedli dele prestolnice in tako ohromili normalno življenje v njej. Protestniki so zahtevali predčasne volitve in odstop Abhisitove vlade, ki je bila po njihovem mnenju nedemokratična, ker je na oblast prišla ob podpori vojske, potem ko je sodišče odstavilo prejšnjo vlado. Po izbruhu nemirov, v katerih je bilo ubitih 89 ljudi, skoraj 1.900 pa ranjenih, je bilo več kot 400 pripadnikov opozicije aretiranih, večina opozicijskih medijev pa je izginila.

Kljub navideznemu miru pa BBC-jev dopisnik iz Bangkoka poroča, da nekaj rdečesrajčnikov še ni odnehalo in da se na skrivaj urijo v izdelavi bomb.