"Panamska vlada danes prekinja vse diplomatske stike s Tajvanom in obljublja konec vseh odnosov ali uradnih stikov s Tajvanom," se je glasila izjava za javnost panamskih oblasti, ki so sporočile, da priznavajo eno Kitajsko, katere del je tudi Tajvan.

Panamski predsednik Juan Carlos Varela je v televizijskem nagovoru dejal, da so nadgradili gospodarske odnose s Kitajsko in vzpostavili tudi polne diplomatske stike z državo, ki je drugi najpomembnejši uporabnik Panamskega prekopa.

"Prepričan sem, da je to prava pot za našo državo," je dejal Varela.

Če je Tajvan še v 90. letih prejšnjega stoletja priznavalo okoli 30 držav, večinoma majhnih in revnih držav v Latinski Ameriki ter v Tihem oceanu, se je do danes ta številka zmanjšala na 20.

Od lanske izvolitve Caj Ing Ven za tajvansko predsednico je Panama že druga država, ki je umaknila priznanje Tajvana in namesto tega navezala stike s Kitajsko. Lani decembra je stike s Tajpejem prekinila afriška državica Sao Tome in Principe.

Po mnenju tajvanske predsednice bo poteza Paname vplivala na trenutno stabilne razmere v odnosih med celino in otokom, čigar samostojnosti v Pekingu ne priznavajo in imajo Tajvan za eno od kitajskih pokrajin.

"Tajvanci tega ne morejo sprejeti," je dejala Caj Ing Ven v kratki izjavi za javnost.

Še predtem je tajvanska vlada sporočila, da je z žalostjo in jezo sprejela odločitev Paname, vendar ne bo tekmovala s Kitajsko v "diplomatski denarni igri".

Tekma za priznanja
Tajvan in Kitajska sta dolga leta z denarnimi spodbudami in velikodušnimi pošiljkami pomoči tekmovala za priznanja večinoma držav v razvoju, vendar se Tajvan v zadnjih dveh desetletjih ne more več kosati z mogočno azijsko velesilo, ki je v tem času postala tudi drugo največje gospodarstvo na svetu.

Tajvanski zunanji minister David Li je napovedal, da bodo nemudoma prekinili sodelovanje s Panamo, poleg tega pa evakuirali veleposlaništvo in tehnično osebje, da bi tako zavarovali nacionalno suverenost in ponos.

Odnosi med Kitajsko in Tajvanom so se poslabšali od lanske izvolitve Cajeve, za katero v Pekingu sumijo, da si bo prizadevala za razglasitev neodvisnosti otoka, čeprav je predsednica zatrdila, da je prednostna naloga ohranitev miru s Kitajsko.

Povsem drugače je bilo med osemletnim mandatom prejšnega predsednika Ma Jing Džeouja iz stranke kitajskih nacionalistov Kuomintang, pod katerim je prišlo do otoplitve odnosov med otokom in celino, vendar pa so njegovi nasprotniki v tem videli nevarno povečevanje odvisnosti od Pekinga.

Kaj bo s prekopom v Nikaragvi?
Še decembra je namestnik panamskega zunanjega ministra zatrjeval, da ne pričakuje nobenih sprememb v odnosih s Tajvanom ali Kitajsko. A čeprav je Panama ena najstarejših zaveznic Tajvana, so diplomati v Pekingu namigovali, da bi lahko bila ta srednjeameriška država naslednja, ki bi obrnila hrbet Tajvanu in se naslonila na Kitajsko.

Diplomatski premik bi lahko po ocenah Reutersa postavil pod vprašaj prihodnost od Kitajske podprtega projekta novega prekopa v Srednji Ameriki, ki bi bil speljan prek Nikaragve in bi predstavljal konkurenco Panamskemu prekopu.

Na 50 milijard dolarjev ocenjeni projekt že od predstavitve leta 2013 mnogi gledajo s sumničavostjo in dvomijo o njegovi izvedljivosti.

V spodnjem posnetku si lahko ogledate oddajo Globus, ki je bila posvečena Tajvanu.