ZDA so prehodile dolgo pot od sužnjelastništva do temnopoltega predsednika. Foto: EPA
ZDA so prehodile dolgo pot od sužnjelastništva do temnopoltega predsednika. Foto: EPA

Če je King temnopoltim Američanom, še vedno potisnjenim na rob družbe, vlival upanje, da bodo nekoč "na rdečih gričih Georgie sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi nekdanjih sužnjelastnikov lahko sedeli skupaj za mizo bratstva", je Obama ta sen ne le izpolnil, ampak presegel.
"Imam sen ..."
In Kingov vzklik "Imam sen, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, temveč vsebini njihovega karakterja"? 40 let pozneje so Američani, med njimi tudi 95-odstotno bele države, kakršna je Iowa, presodili, da Obamov značaj in sposobnost presega vojno herojstvo in izkušnje belega republikanca McCaina.
King tega dne ni doživel, pač pa so ga njegovi štirje otroci, ki so po zmagi temnopoltega senatorja iz Illinoisa postali najbolj zaželeni komentatorji izidov za ameriške TV-mreže.

Oba, tako King kot Obama, sta nedvomno spremenila svet. Spomnili smo se še nekaterih temnopoltih voditeljev, ki so močno vplivali na podobo današnje politike in družbe - pa naj si bo v pozitivnem ali negativnem smislu.

Kaja Sajovic in T. V.
kaja.sajovic@rtvslo.si

Martin Luther King, Jr. (1929-1968) pooseblja ameriško gibanje za pravice temnopoltih v ZDA in ga danes mnogi vidijo kot ikono, simbol napredka in upanja. Sprva baptistični duhovnik iz Atlante je King kmalu postal aktivist za državljanske pravice. Vrhunec njegovih izjemnih govorniških spretnosti je bil legendarni govor 'Imam sen' (I Have a Dream), ki ga je podal pred nabito polnim washingtonskim Lincolnovin spominskim parkom. Leta 1964 je postal najmlajši nobelovec za mir, nato pa si je na krilih odlikovanja prizadeval končati revščino in vojno v Vietnamu. Kinga so umorili leta 1968 v Memphisu. Star je bil 39 let, pozabljen nikoli. Dan Martina Luthra Kinga mlajšega je danes državni praznik. Foto: EPA
Malcolm X (1925-1965) je še ena ikonična ameriška figura - s podobno usodo kot King. Malcolm Little, kot je bilo njegovo pravo ime, je bil islamistični duhovnik, javni govorec in aktivist za človekove pravice. Bil je odločen borec za temnopolte, človek, ki je najstrožje obsodil belo Ameriko za njene zločine proti Afroameričanom. Njegovi nasprotniki so ga obtoževali spodbujanja k nasilju - morda tudi zato, ker je X-ova revolucionarna misel dozorela v zaporu, kjer je več let sedel za zapahi. Njegovo udejstvovanje (in izhod) v islamistični organizaciji Nation of Islam je prineslo veliko trenj znotraj organizacije in leta 1965 je bil na X-a, medtem ko je imel govor v New Yorku, izveden atentat. Kot Luther King je tudi Malcolm X dočakal 39. let. Foto: EPA
Jesse Jackson in Al Sharpton v ZDA predstavljata tiste temnopolte voditelje, ki so korakali ob Luthru Kingu in še kako dobro občutili rasne napetosti v burnih 50. in 60. letih. Po Kingovi smrti sta bila ta dva pastorja, aktivista in politika tista, ki sta nadaljevala njegov sen. Jacksona so v anketi leta 2006 izglasovali za najpomembnejšega temnopoltega voditelja, Sharpton pa se brez dlake na jeziku že desetletja bori proti krivicam. Oba sta kandidirala za ameriškega predsednika, a neuspešno. Kritiki jima očitajo, da sta preveč jezna, onadva pa sta bila sprva sumničava do Obame, češ da je 'preveč bel'. 4. novembra so kamere ujele Jacksona, kako mu po objavi Obamove zmage polzijo solze po licih. Foto: EPA
Condoleezza Rice in Colin Powell sta s svojima visokima položajema v administraciji Georgea Busha naredila velik korak za Afroameričane. On je bil prvi temnopolti zunanji minister (2001-2005), ona je prva temnopolta ženska zunanja ministrica (in šele druga ženska na tem položaju). Powell je bil eden redkih članov Busheve administracije, ki se ni vedno strinjal s predsednikom, še zlasti ne glede vojne v Iraku. Že v 90. letih je sam premišljeval o predsedniški kandidaturi, a so njegovi svetovalci menili, da Amerika ni pripravljena na črnega predsednika. Powell je leta 2005 zapustil Bushevo administracijo, letos pa na volitvah podprl Obamo. Nagrada? Prav mogoče mesto v novi administraciji. Riceova po drugi strani še vztraja ob boku Busha, a je bila nad Obamovo zmago globoko ganjena. Tudi njo so letos omenjali za eno od republikanskih predsedniških kandidatk, a se Riceova za to ni odločila. Revija Forbes jo že leta uvršča v sam vrh najbolj vplivnih žensk sveta. Foto: EPA
Idi Amin (1920-2005) je eden tistih afriških predsednikov, ki se jih drži slab sloves, a so močno zaznamovali črno celino. Ugandski vojaški diktator in predsednik je prišel na oblast leta 1971 z vojaškim udarom, njegovo vladavino pa so zaznamovale zlorabe človekovih pravic, politična represija, etnično preganjanje, zunajsodni uboji in izgon Azijcev iz Ugande. Število ljudi, ubitih kot rezultat njegovega režima, je neznano, a ocenjujejo, da je med 100.000 in 500.000. Bizarni Amin, ki je slovel po svoji neuravnovešenosti, odkritem občudovanju Hitlerja, bil pa naj bi tudi kanibal, ki je v svojem hladilniku hranil odrezane glave političnih nasprotnikov, je navdihnil tudi številne filme, med zadnjimi oskarjevskega Zadnjega škotskega kralja (2006). Foto: EPA
Mobutu Sese Seko je bil sprva član vlade Patrica Lumumba. Ko se je Zair leta 1960 odcepil od Belgije, je izvedel državni udar in se oklical za predsednika. Od prvega trenutka naprej je deloval izrazito protievropsko; podržavil je podjetja v tuji lasti in izgnal tujce. Njegova vlada je kmalu dobila sloves kleptokracije, kjer se je oblast izrabljaja za grmadenje osebnega bogastva. Leta 1984 naj bi Mobutujevo osebno bogastvo znašalo štiri milijarde dolarjev, približno toliko, kot je znašal zunanji dolg njegove države. A Mobuti ni skrbel samo za svoj bančni račun, ampak je zakrivil tudi številne smrti. Leta 1994 je podpiral Hutujce pri izvajanju njihovega genocida nad Titsiji v Ruandi. Umrl je leta 1997 zaradi raka. Foto: EPA
Pravo nasprotje zgornjih afriških voditeljev je Nelson Mandela. Danes 90 let star politik in aktivist je za Južnoafriško republiko pomenil to, kar Obama pomeni za ZDA. V državi, zaznamovani z rasnimi napetostmi in apartheidom, je namreč leta 1994 (po 27 letih političnega zaporništva) postal prvi temnopolti predsednik. Mandela je v štirih desetletjih, kolikor je na očeh javnosti, prejel več kot sto nagrad, med katerimi je najbolj ugledna Nobelova nagrada za mir. Danes Mandela po vsem svetu uživa neprecedenčen ugled in še naprej pomemben glas svetovne problematike. Foto: EPA
Leta 1938 v Gani rojen Kofi Annan je od leta 1997 do leta 2007 služil kot sedmi generalni sekretar Združenih narodov in leta 2001 skupaj z organizacijo prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. V svojem mandatu se je zavzemal proti širjenju aidsa in virusa HIV, ameriško invazijo na Irak je označil za ilegalno ter se zavzemal za Darfur in žensko problematiko. Ob svoji vrnitvi v Gano je bil takoj predlagan za kandidata za naslednjega voditelja države. Foto: EPA
Ob vseh politikih je Desmond Tutu duhovni predstavnik temnopoltih voditeljev. 77-letnik iz Južnoafriške republike si je ugled pridobil kot veliki nasprotnik apartheida in leta 1984 postal drugi Južnoafričan z Nobelovo nagrado za mir. Tutu je bil posvečen v prvega temnopoltega južnoafriškega anglikanskega nadškofa. Je glasen zagovornik človekovih pravic, se bori za zatirane ter proti aidsu, revščini in rasizmu. Foto: EPA
Končajmo z možem, ki združuje oba skrajna pola sveta: kapitalistično Ameriko in revno Afriko. Barack Hussein Obama, ki bo 20. januarja tudi uradno novi predsednik ZDA, se je rodil pred 47 leti na Havajih beli mami iz Kansasa in črnemu muslimanskemu očetu iz Kenije. Sodeč po evforiji, ki je po torkovi razglasitvi volilnih izidov, zajela celo Ameriko in svet, ima mladi in karizmatični senator iz Illinoisa težko nalogo izpolniti nerealno visoka pričakovanja. A prvo nalogo: popraviti podobo Amerike v svetu, je, kot kaže, uspešno izpolnil že zgolj z zmago v 'Bushevih' ZDA. Foto: EPA