Po ZDA sta opozorilo svojim državljanom, ki potujejo po Evropi, naj bodo previdni pred terorističnimi napadi, izdali še Japonska in Velika Britanija. Iztok Prezelj s kateredre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede meni, da gre za nekakšen dominoučinek, in pravi, da panika ni potrebna.

Kako realna je grožnja, ki jo je izdalo ameriško zunanje ministrstvo, in ali gre verjeti opozorilom ameriških obveščevalnih služb glede potovanja v Evropo?
Glede na to, da sistem za ocenjevanje ogrožanja zaradi terorizma deluje na podlagi informacij, ki jih imajo obveščevalne in varnostne službe o zmogljivostih terorističnih organizacij ali njihovih namenih, potem bi rekel, da so zahodne varnostne službe take informacije prejele in ocenile, da obstajajo v Evropi akterji, ki želijo izvesti teroristični napad, in v tem smislu je ocena dokaj realna. Težava pri tem je, da je zdaj, ko je ta ocena javna, jasno, da je prišlo do neke vrste implicitnega dialoga med varnostnim sistemom in med tistimi, ki bi si to dejansko želeli izvesti, in noben terorist ne bi zdaj delal nečesa, o čemer je javnost že obveščena. Sodim, da iz te moke ne bo veliko kruha.

Kje varnostne službe dobivajo tovrstne informacije, gre za kredibilne vire?
Na podlagi svojih tehničnih metod, spremljanja komunikacijskih sistemov, na podlagi agentov in vohunov ali pa na podlagi izjav zaslišanih prič lahko varnostne službe dobijo takšne informacije. V praksi velja, da je treba tovrstne informacije tudi preveriti, in šele potem lahko oblast objavi tako javno opozorilo ali pa dvigne stopnjo teroristične ogroženosti.

Po ZDA je obiske nekaterih evropskih držav odsvetovala tudi Japonska, pa tudi Velika Britanija odsvetuje obiske v Nemčijo in Francijo? Se bodo opozorila pred potovanji po vašem mnenju še nadaljevala?
Videti je kot neka dominoodziv. A mi tukaj govorimo o ogroženosti gosto naseljenih mest in še posebej kakšnih simbolnih točk znotraj teh mest. Ne smemo zamešati, saj če rečemo, da je Nemčija ogrožena, ruralna območja znotraj države niso tako ogrožena, kot so mesta. To paniko, ta strah, ki se oblikuje v javnosti, da ne bi smeli potovati, bi lahko zožili na letališča in na kakšne večje simbolne točke v središčih mest. Zdi pa se, da je prišlo do nekega dominoefekta, in zdaj samo še čakamo, da še Slovenija opozori ljudi, naj ne potujejo tja (ministrstvo za zunanje zadeve je medtem svetovalo le previdnost pri potovanju v omenjene države, op. a.). A mislim, da Slovenija tovrstnega opozorila ne bo izdala.

Za zdaj so med državami, kjer bi se lahko zgodil napad, Francija, Nemčija in Velika Britanija? Zakaj prav te države in ali se lahko ta seznam še razširi?
Da, seznam se lahko razširi, predvsem z Italijo ali Španijo. Gre za države, ki so večje kolonialne sile, ki imajo še danes po vsem svetu večje politične in ekonomske interese, ki jih uresničujejo unilateralno, bilateralno ali multilateralno prek mednarodnih misij, kot je Isaf. Hkrati v njih živijo tudi ljudje, kot manjšina ali kot legalni in ilegalni delavci prav iz teh držav, zato je zelo vidna povezava njihove navzočnosti in njihovih interesov v državah s terorističnim "feedbackom" doma. To je v zadnjih desetih letih zelo očiten trend. Zato med omenjene države, in njim se lahko z lahkoto pridružijo Španija, tudi Italija v nekem smislu, sodijo vse večje evropske države.

Torej je grožnja neposredno povezana z vojno v Afganistanu?
Da, seveda je.

Ali je med ogroženimi državami tudi Slovenija? Kakšne posledice bi imel morebiten tovrsten napad za našo državo?
Tu je potreben večplasten odgovor. Če so ogrožene same države, o katerih sva govorila, lahko rečemo, da prva stvar, ki je slovenskega izvora in je lahko ogrožena, so naša diplomatsko-konzularna predstavništva v teh državah in turisti, ki so v teh državah. Koliko pa je zaradi tega ogrožena sama republika Slovenija, v teritorialnem smislu pa mislim, da bi bila ogrožena samo, če bi se izvedel napad jedrske kategorije, drugače pa ne. Stopnja ogroženosti se zaradi tega ne bi smela spremeniti.

Če pa bi se zgodil tovrstni napad nekje v Sloveniji, bi zagotovo prišlo do zastoja političnega in gospodarskega procesa v državi članici Evropske unije, za nekaj dni ali celo za kakšen teden bi se ustavili vsi ključni državni, upravni in celo ekonomski procesi, po vsej verjetnosti bi bilo treba evakuirati določeno število ljudi. Sledili bi velika panika in velika medijska pozornost, bojim pa se, da bi si s paniko, ki bi nastala, teroristi naredili še večjo uslugo kot s samimi neposrednimi posledicami terorističnega napada.