"Želimo razpravo o Natovi drži v Evropi, še posebej v Vzhodni Evropi, in odziv na agresijo Rusije v Ukrajini in drugje," je Tillerson najavil ob prihodu v Bruselj. Opozoril je na tri pomembna področja, o katerih želijo ZDA razpravljati. Poleg odziva na agresijo Rusije je to še zagotavljanje finančnih in drugih sredstev, potrebnih za ustrezno delovanje Nata.

Tretja tema, ki jo je poudaril, je krepitev Natove vloge v boju proti teroristični skupini Islamska država in pri drugih dejavnostih v boju proti terorizmu za zagotovitev stabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Nov poziv h krepitvi izdatkov
Na srečanju je ameriški minister države članice, ki še nimajo konkretnega načrta za uresničevanje cilja dveh odstotokov BDP-ja za obrambo do leta 2024, pozval k čimprejšnji pripravi načrtov. Zaveznice, ki načrt imajo, morajo pospešiti prizadevanja in zagotoviti rezultate, je dodal. Tiste, ki že namenjanjo dva odstotka BDP-ja za obrambo, pa je pohvalil za trud in izrazil upanje, da bodo k temu spodbujale tudi druge.

Evropo in Kanado sta h krepitvi obrambnih izdatkov februarja v Bruslju že pozvala ameriški obrambni minister James Mattis in podpredsednik Mike Pence. Poziv ni nov, saj tako ZDA kot generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg na pomen krepitve obrambnih proračunov pozivajo že leta.

Stoltenberg je pred prvim srečanjem Tillersona s kolegi iz Nata dejal, da je čezatlantska vez "trdna kot skala" že skoraj 70 let. "Ključna je za Evropo in Severno Ameriko ter še posebej pomembna zdaj, v časih resnih izzivov," je še dejal.

Tillerson poudarja močno ameriško zavezanost Natu: "Naša vez ostaja ključna za spopadanje z nacionalnimi in mednarodnimi varnostnimi izzivi v vse bolj nestabilnem svetu."

Boj proti IS-ju in terorizmu
Med varnostnimi izzivi je na prvem mestu opozoril na boj proti samooklicani Islamski državi. Poleg tega je Nato po njegovih besedah ključen za soočanje tako z nenasilnim kot včasih z nasilnim ruskim delovanjem in rusko agresijo.
Ob tem Tillerson meni, da Nato lahko in mora storiti več v boju proti terorizmu, ki je nacionalna prednostna naloga ZDA in ki bi morala biti to za vse države. Tragični dogodki v Londonu so znova potrdili pomen tega boja, je dodal.

Nato ima po njegovih besedah edinstvene zmogljivosti, ki jih lahko prispeva. Od zavezništva ne pričakuje vodilne vloge v boju proti terorizmu, temveč dodano vrednost ter večjo podporo svetovni koaliciji za boj proti Islamski državi in Iraku.

"ZDA ne bodo zapustile zaveznic ali pozabile prijateljev. Številne države v Natu že desetletja sodelujejo za zaščito skupnih svoboščin, vrednot in varnosti. Ne moremo pa jih še naprej ščititi brez skupne odgovornosti glede finančnih in drugih sredstev," je sklenil Tillerson.

Vrh Nata 25. maja
Današnje zasedanje je zlasti pomembno kot priprava na vrh 25. maja. Na vrhu čez osem tednov bosta na dnevnem redu dve ključni točki: poštena delitev bremen za ohranitev močne čezatlantske vezi in boj proti terorizmu, je poudaril Stoltenberg.

Slovenska koalicija v torek o obrambnih izdatkih
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je po zasedanju zunanjih ministrov zavezništva izpostavil, da dosedanji slovenski načrti glede krepitve obrambnih izdatkov ne bodo dovolj.
O tem vprašanju naj bi v torek razpravljala koalicija. Nujno se je treba pogovoriti o ambicijah in možnostih ter časovnem okviru ukrepanja, je poudaril minister in znova izpostavil, da ne gre za izpolnjevanje birokratskih zahtev, temveč za zagotavljanje varnosti, ki ni samoumevna.

Slovenija v tem trenutku namenja za obrambne izdatke okoli odstotek bruto domačega proizvoda. Slovenski odstotek je po ministrovih besedah močno padel v času finančne in gospodarske krize. Medtem ko je Slovenija pred krizo dosegala okoli 1,7 odstotka, je v letih 2009 in 2010 ta odstotek zelo močno padel, poudarja Erjavec.