Prejšnji teden je Izrael napovedal, da bo začel gradnjo 1.600 novih stanovanj v zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu, in to prav v času, ko se je v državi mudil ameriški podpredsednik Joe Biden. Po tej napovedi so se oglasili tudi predstavniki Palestincev, ki so dejali, da so posredni pogovori z Izraelom zdaj znova v negotovosti.

"Kriza zgodovinskih razsežnosti"
Veliko pozornosti je nato požel tudi izraelski veleposlanik v Washingtonu Michael Oren, ki je v pogovoru z drugimi izraelskimi veleposlaniki v ZDA dejal, da je "kriza med Izraelci in Američani zelo resna, zato nas čaka težko obdobje v dvostranskih odnosih", so njegovo izjavo povzeli izraelski mediji. Dodal naj bi še, da so "izraelske vezi z Američani v najgloblji krizi po letu 1975 - v krizi zgodovinskih razsežnosti". Med pogovori naj bi deloval "pesimitično in napeto".

Zaradi teh izjav se je Oren moral oglasiti na ameriškem zunanjem ministrstvu, kjer so ga okarali, izraelsko veleposlaništvo v ZDA pa zgodbe ni želelo komentirati.

Spomnimo, v letu 1975 so se odnosi med državama, ki sicer veljata za tradicionalni zaveznici, zaostrili, potem ko je takratni ameriški državni sekretar Henry Kissinger od izraelskega premierja Jicaka Rabina zahteval, da delno umakne svoje čete iz polotoka Sinaj, kamor jih je Izrael namestil med šestdnevno vojno leta 1967.

Clintonova: Ponesrečen in težek trenutek za vse
Oren pa ni bil edini, ki je opozoril na krizo v dvostranskih odnosih. V nedeljo je tako pomembni pomočnik predsednika Baracka Obame David Axelroad dejal, da je izraelska najava gradnje 1.600 novih stanovanj "uničevalna" za mirovne pogovore. Šel pa je še korak dlje in dodal, da je bila ta najava hkrati tudi "žalitev" za ZDA. Le nekaj ur pred tem je Biden poudaril, da so odnosi med državama kot običajno tesni.

Neobičajno ostra je bila v odzivu tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je opozorila: "Mislim, da je šlo za res ponesrečen in težek trenutek za vse – ZDA in našega podpredsednika, ki je šel v Izrael zato, da bi jim izrazil našo podporo glede njihove varnosti. Zato odločitev močno obžalujem." Kasneje pa je v pogovoru za CNN umirila žogico in zagotovila, "da dvostranski odnosi niso ogroženi. Naš odnos je trajen in močen."

Gradnjo so obsodile tudi druge članice t. i bližnjevzhodnega kvarteta – ob ZDA še Rusija, Evropska unija in Združeni narodi. Četverica, ki se bo sešla 19. marca v Moskvi, je ponovila, da je mir na Bližnjem vzhodu in vzpostavitev neodvisne, sklenjene in za življenje sposobne palestinske države v temeljnem interesu sprtih strani.

Netanjahuju je žal
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nato skušal pomiriti razvnete strasti, ki so neobičajne za državi, ki sta si ves čas stali ob strani. Najavo gradnje novih naselbin je skušal opravičiti s pojasnilom, da je šlo za "birokratsko zmešnjavo" in da mu je "zelo žal", da so to novico objavili v tako neprimernem času.

Novi domovi naj bi bili sicer zgrajeni na območju Ramat Šlomo v Vzhodnem Jeruzalemu. Od leta 1976, ko je Izrael okupiral Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, v več kot stotih podobnih naselbinah živi skoraj 500.000 Judov. Po mednarodnem pravu so te naselbine sicer nezakonite, a Izrael ves čas mednarodno skupnost prepričuje o nasprotnem.