Pretresljiva zgodba sirskega begunca, imenovanega zgolj "znanstvenik", je bila deležna tako izjemnega odziva na priljubljenem blogu Humans of New York, da je pritegnila celo samega ameriškega predsednika Baracka Obamo in hollywoodskega zvezdnika Edwarda Nortona, ki je za "znanstvenika" in njegovo družino začel zbirati sredstva.

Humans of New York, blog, posvečen pouličnim portretom in intervjujem, zbranih na ulicah New Yorka, trenutno objavlja serijo portretov beguncev. V torek so predstavili zgodbo Sirca, ki trenutno živi v Turčiji, a naj bi ga v kratkem z družino namestili v detroitsko predmestje Troy v Michiganu. Fotograf ga je portretiral skupaj z ostalimi pribežniki, ki v Carigradu čakajo na odobritev ameriškega vizuma. Znanstvenik je isti dan izvedel, da je bila njegova prošnja sprejeta in da potuje v Michigan.

Njegova zgodba je zgodba izjemno nadarjenega in uspešnega družinskega moža, ki mu je vojna vzela vse in ga pustila povsem zlomljenega, bolnega in večnega tujca v državi gostiteljici.

"Starša sta me podpirala pri mojem izobraževanju, a me nista usmerjala. Oče je bil kmet, mama pa gospodinja. Nista kaj dosti vedela o znanosti. A bil sem odločen, da postanem znanstvenik. Maturiral sem s tretjo najvišjo oceno v Siriji. Zvečer sem delal na gradbišču, da sem si lahko plačal šolo. Celo kot najstniku so mi zaupali gradbišča. Diplomiral sem kot najboljši. Za doktorski študij sem dobil štipendijo. Trpel sem za svoje sanje. Dal sem vse. Če sem imel sto lir, sem jih porabil za knjigo. Moj cilj je bil postati velik znanstvenik in prispevati nepozabni prispevek k človeštvu," razlaga.

Popolno življenje
Svojo ženo je spoznal med študijem - ona je študirala pravo. "Poroka ni bila dogovorjena, poročila sva se iz ljubezni," pove. "Skupaj sva zgradila družino. Bili smo zelo moderna družina. Imeli smo dobre dneve in slabe dneve, bogate dneve in revne dneve, a vedno smo bili skupaj. Vsak obrok smo jedli skupaj, svoje otroke sva dobro izšolala. Hčerka je študirala medicino. Sin je bil najpametnejši v svoji šoli. Bili smo dobro znani v naši skupnosti. Nihče ni imel težav z nami. Nismo imeli nobenih povezav s kakršno koli stranko ali režimom. Iskreno povedano, vsi so nas imeli radi."

Nato pokaže sliko štirih modernih stavb: "Ta kompleks sem zgradil za svojo družino. Varčeval sem zanj, ga sam zasnoval in sam nadziral gradnjo. Prvi izstrelek je priletel čez rumeno hišo in eksplodiral v rožnati. Bil je vladni izstrelek, ki naj ga ne bi uporabljali v stanovanjskih soseskah. V njem je bilo 116 majhnih bomb, vsaka napolnjena z iglami in šrapnelom. Rožnata hiša je bila bratova in njegova celotna družina je bila raztrgana na koščke. Drugi izstrelek je pristal v zeleni hiši, a ni eksplodiral. To je bila moja hiša. Če bi izstrelek eksplodiral, ne bi več imel otrok. A je uničil le zgornje nadstropje, v katerem sta bili moja žena in hčerka. 16 ljudi je umrlo v napadu. Sedem jih je bilo iz moje družine."

"Za nas se je tisti dan vse končalo"
To je bilo leta 2013. Sam v času napada ni bil doma - zunaj mesta je nadziral gradbeni projekt. "Nikogar ni bilo, da bi pomagal, zato je moral moj sin odnesti kose svoje matere in sestre iz hiše. Takrat je bil star 14 let. Tako zelo pameten je bil. Najboljši v razredu. Ni več isti. Po dogodku je nenehno pisal "mama" v svoj zvezek. Jokal je vse noči. Minili sta dve leti, a še vedno zelo trpi. Zelo težko se zbere. Hitro se utrudi. Tudi moja hčerka je bila v hiši. Še vedno ima šrapnel v vratu. Preživeli smo, a smo psihološko mrtvi. Za nas se je tisti dan vse končalo. To je bila naša usoda. Naš delež v življenju."

Vse, kar v napadu v hiši ni bilo uničeno, so jim v naslednjih dveh dneh pokradli. Družina je brez vsega odšla v Turčijo. "Niti najemnine za to stanovanje ne morem plačevati. Da bi preživel, moram risati načrte in jih razdajati turškim državljanom, ki si prilastijo vse zasluge in mi plačajo komaj dovolj, da pokrijem stroške materiala. Letos sem zrisal načrt za ogromen gradbeni projekt 270 stavb. Plačali so mi morda en odstotek tistega, kar bi zaslužil državljan. Za moje delo tu ni nobenega spoštovanja. Spoštujejo samo denar."

Kot da ne bi bilo dovolj že to, je znanstvenik letos še zbolel za rakom v trebušni votlini. "Pred bombardiranjem nisem imel težav. Mislim, da sem za rakom zbolel zaradi žalosti in stresa," pove. "Vse bolj boleče postaja. Z vami lahko govorim samo, ker sem vzel tableto. Komajda lahko jem. Imam notranje krvavitve. Šel sem v pet bolnišnic, a mi pravijo, da ne morejo storiti ničesar, ker nimam zavarovanja. Prijatelj v Ameriki mi pravi, da je preprosta operacija, a se bojujem s časom. Širi se. In kmalu ne bo več kaj dosti za narediti."

Ohranja upanje
Kljub temu pa njegove otroške sanje o velikih izumih še živijo. "Še vedno mislim, da lahko prispevam k boljšemu svetu. Imam vrsto izumov, za katere upam, da jih bom patentiral, ko pridem v Ameriko. Enega izmed mojih izumov trenutno uporabljajo na carigrajski podzemni železnici - električni generator, ki deluje na gibanje vlaka. Imam skice za letalo, ki lahko leti 48 ur brez goriva. Razmišljam o napravi, ki lahko napoveduje potrese več tednov vnaprej. Vse, kar si želim, je prostor, kjer lahko opravljam svoje raziskave. Danes sem izvedel, da odhajam v Troy, Michigan. Nič ne vem o njem. Upam samo, da je varno in da spoštujejo znanost. Samo nazaj na delo si želim. Želim si biti spet človek. Nočem, da bi svet mislil, da je konec z mano. Še sem tu," je povedal za blog iz Carigrada, kjer skupaj s tisočimi begunci čaka na azil v ZDA.

Zgodba nesrečnega Sirca se je dotaknila mnogih, vključno z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. "Kot mož in oče si ne morem niti predstavljati izgube, ki ste jo utrpeli. Vi in vaša družina ste navdih. Vem, da vas bodo dobri ljudje iz Michigana sprejeli s sočutjem in podporo, ki si jo zaslužite. Da, še vedno lahko prispevate za boljši svet in ponosni smo, da boste svoje sanje lovili tu. Dobrodošli v vaš novi dom. Vi ste del tistega, kar dela Ameriko veliko," je na Twitterju zapisal Obama, ki z republikanci bije hudo bitko glede sprejemanja sirskih beguncev v ZDA.

Zbranih že več kot 314.000 dolarjev
Obama pa ni bil edini. Še konkretnejši je bil igralec Edward Norton, ki mu dobrodelnost ni tuja. Norton se je povezal s fotografom Brandonom Stantonom z bloga Humans of New York, avtorjem znanstvenikovih portretov, in na CrowdRisu, človekoljubni platformi, ki jo je sam postavil, začel zbirati sredstva za znanstvenikovo operacijo. Do nedelje popoldne je prispevalo že na tisoče ljudi, ki so v zgolj nekaj urah zbrali več kot 314.000 dolarjev, pri čemer je prvih tisoč dolarjev prispeval zvezdnik sam.

"Ta mož je utrpel neznansko izgubo, ki bi strla duh številnih ljudi, on pa si še vedno strastno želi priložnost, da spremeni svet na bolje. Če ne sprejmemo takih ljudi v svoje skupnosti in jim ne omogočimo njihovih sanj o spreminjanju sveta na bolje, potem nismo tista država, za katero si dopovedujemo, da smo. Zavrnimo "antičloveške" glasove, ki nam govorijo, naj se beguncev bojimo, in pokažimo temu možu in njegovi družini, iz kakšnega testa Američani res smo. Pokažimo, da država, zgrajena z energijo in sanjami priseljencev, še vedno verjame v pogumne ljudi, ki pridejo sem v upanju na boljše življenje," je na strani zapisal Norton, ki se zavezuje, da bodo zbrana sredstva v celoti (in neobdavčena) namenjena znanstveniku in njegovi družini.