Teh najtrših šest "orehov", o katerih se bosta poskusili dogovoriti pogajalski skupini pod vodstvom nekdanjega palestinskega premierja Ahmeda Kureja in izraelske zunanje ministrice Cipi Livni, je: status Jeruzalema, judovske naselbine na Zahodnem bregu, palestinski begunci, meje, varnost in vodni viri. Gre za najresnejše pogovore v zadnjih sedmih letih.

Bush ni skoparil z ostrimi besedami
Izrael in Palestina sta potrebovala skoraj sedem tednov, da sta začela t. i. finalno fazo pogajanj, ki so jo ZDA novembra napovedale na mirovni konferenci v Annapolisu. Nov zagon pogajanjem je dal nedavni obisk ameriškega predsednika Georga Busha v Izraelu in na palestinskih ozemljih, kjer je jasno dejal, da je njegov cilj še letos podpisati sporazum o miru.

Izrael s figo v žepu
"Če se uskladimo o teh vprašanjih, potem je tudi končni mirovni sporazum zelo blizu," je dejal palestinski predsednik Mahmud Abas, predstavnik Livnijeve pa je že posvaril, da je malo verjetno, da se bo izraelska stran pripravljena že kar takoj začeti pogajati o podrobnosti o teh zadevah. "Gre za prvo srečanje in prvo srečanje je že po naravi pripravljalno," so dejali. Palestinci imajo drugačne načrte: "Razlika med nami in Izraelci je, da si mi močno želimo, da bi leta 2008 resnično dobili mirovno pogodbo. Najpozneje v dveh mesecih bi morali imeti osnutek dogovora," je izjavil palestinski pogajalec Saeb Erekat.

Nevarnost za razpad koalicije
Težava z Izraelom je, da bi lahko prav kompleksni in podrobno mirovni dogovori lahko ogrozili vladno koalicijo premierja Ehuda Olmerta, saj je vodja skrajno desne stranke Izrael naš dom, Avigdor Lieberman, ža napovedal, da bo njegova stranka izstopila iz koalicije, če bodo pogajanja tekla o ključnih vprašanjih. Ob izstopu te stranke bi Olmert sicer še vedno imel večino v parlamentu, a s podobnim ukrepom so zagrozili tudi nekateri drugi poslanci, ki delijo skrajna stališča glede miru s Palestinci.

A. P.