Cezarjeve fotografije kažejo trupla, na katerih so vidni znaki hudega nasilja, večina pa je izstradanih. Podobe, videne v BiH-u, Kambodži, Biafri, nacističnih taboriščih smrti ... katerih se svet spominja z vzkliki
Cezarjeve fotografije kažejo trupla, na katerih so vidni znaki hudega nasilja, večina pa je izstradanih. Podobe, videne v BiH-u, Kambodži, Biafri, nacističnih taboriščih smrti ... katerih se svet spominja z vzkliki "Nikoli več". Foto: Reuters

Na dan sem lahko fotografiral tudi do 50 trupel, s posameznim truplom sem se ukvarjal od 15 do 30 minut. Razloga za to početje sta bila dva. Prvi je bil, da so lahko izdelali potrdilo o smrti, ne da bi družina videla truplo. Drugi pa je bil, da so tako imeli dokaz, da je bil ukaz o usmrtitvi izvršen.

"Cezar", sirski sodnomedicinski fotograf
Cezarjeve fotografije - podobe do smrti mučenih zapornikov režima Bašarja al Asada
Nasprotnike režima naj bi po mučenjih ubili, trupla označili s posebnimi številkami in prepeljali v vojaške bolnišnice, kjer so zdravniki za vzroke smrti navedli srčne napade in podobno, preden so trupla predali družinam. Foto: Reuters
Cezarjeve fotografije - podobe do smrti mučenih zapornikov režima Bašarja al Asada
Pri fotografiranju pobijanja pripornikov v Siriji gre za natančno birokratsko voden postopek, kar dokazujejo oznake in številke na fotografijah, ki jih zapišejo kar na truplo ali liste, ki jih na trupla pripnejo. Najprej je štiri- ali petštevilčna identifikacijska oznaka jetnika, pod njim je ključna trištevilčna koda obveščevalnega oddelka, ki je odgovoren za jetnika. V večini primerov je dodana še tretja številka, ki se nanaša na bolnišnično kartoteko, iz katere sledi obvestilo o smrti za svojce. Foto: Reuters
Cezarjeve fotografije - obveščevalni oddelki, kjer so bili priporniki zaprti in bolnišnice, kjer so bili poslikani
Dobro polovico fotografij je Cezar posnel v bolnišnici št. 601, ki leži tik pod predsedniško palačo. Za veliko večino žrtev na fotografijah sta odgovorna dva oddelka vojaške obveščevalne službe: za 3.532 žrtev je odgovoren oddelek št. 215, za 2.043 pa oddelek št. 227. Foto: Human Rights Watch
Cezarjeve fotografije - podobe do smrti mučenih zapornikov režima Bašarja al Asada
Zapiranje političnih nasprotnikov in njihova usoda je ena izmed velikih tem prihajajočih pogajanj. Po različnih podatkih je bilo med vojno zaprtih več deset tisoč ljudi, večinoma jih je zaprl režim. Opozicijski SNHR ima večinoma z imenom in krajem evidentirano izginotje 117 tisoč ljudi. Foto: Reuters
Cezarjeve fotografije - podobe do smrti mučenih zapornikov režima Bašarja al Asada
"Cezar" je posnel okoli polovico fotografij, preostale pa je skopiral iz službenih računalnikov. Na slikah so skoraj izključno moški, a zato številni mladoletni, veliko je tudi starejših. Po tetovažah sodeč, so med žrtvami ob sunitih tudi kristjani in alaviti, nekatere žrtve z dvorišča bolnišnice št. 601 so imele celo tetovaže Bašarja Al Asada in njegovega očeta Hafeza al Asada. Foto: Reuters
Bašar al Asad
Januarja 2014 se je Bašar Al Asad v intervjuju za Foreign Affairs izgovarjal, da lahko prineseš slike od koder koli in trdiš, da gre za mučenje in da ni nikjer dokazov o pristnosti. Do zdaj so pristnost fotografij potrdili FBI in HRW ter seveda svojci, ki so na fotografijah prepoznali izginule sorodnike. Foto: EPA

Cezarjeve fotografije so podobe sistematičnega mučenja in pobijanje zapornikov, tudi ob samem vznožju predsedniške palače Bašarja Al Asada. Po devetih mesecih preiskovanja je organizacija za človekove pravice (Humans Right Watch) prejšnjo sredo potrdila pristnost tako imenovanih "Cezarjevih fotografij", ki razkrivajo mučenje in ubijanje zapornikov vladajočega režima v Siriji.

"Če bi mrtvi lahko govorili"
86-stransko poročilo HRW-ja "Če bi mrtvi lahko govorili: Množične smrt in in mučenje v sirskih objektih za pridržanje" (v angleščini) dodaja k obremenilni teži fotografskih dokazov, ki jih je med majem 2011 in avgustom 2013 posnel in na skrivaj prekopiral sirski forenzični fotograf v službi vojaške obveščevalne službe.

Podobe iz prvih dveh let spopadov
"Cezar"
, kar je psevdonim pobeglega Sirca, je pred izbruhom sirske državljanske vojne 13 let delal kot sodnomedicinski fotograf znotraj obveščevalnih služb, ki so takrat hkrati opravljale tudi krimininalistične preiskave. Sam Cezar je tako večinoma dokumentiral zločine, prometne nesreče in incidente v vojski. Vse to se je spremenilo z marcem 2011, ko je z arabsko pomladjo eksplodirala tudi Sirija. Ulični protesti, surov odgovor oblasti in v nekaj mesecih je revolucija prerasla v nasilje in odprto državljansko vojno.

Tudi regionalni, a predvsem državljanski spopad
Začele so se vmešavati zunanje sile, ki so vojno spremenile v sosedski in regionalni oder za obračun, spopadi so se stopnjevali, nasilje pa je prekosilo druge vojne po svetu. Po štirih letih in pol je po neuradnih podatkih umrlo okoli četrt milijona ljudi, 12 milijonov oz. polovica Sircev je razseljenih, od tega jih je tretjina pobegnila prek meja, silovite begunske krize zdaj ne občutijo samo sosednje države, temveč tudi Evropa.

Po mesecih mrzličnih diplomatskih prizadevanj so se vpletene države in sile po dunajskih pogovorih in nenehnem sestankovanju Johna Kerryja in Sergeja Lavrova končno poenotile, da je vojne dovolj. Na eni strani - uporniški - so Savdska Arabija, Katar in druge zalivske države, Turčija, Jordanija Nato, EU in ZDA, na drugi strani ob boku režima sta Rusija in Iran. A tudi če čudežno čez noč presahnejo vsi vojaški in finančni tokovi, ostaja v Siriji državljanska vojna.

Pogajanja za vse, razen za teroriste
Državljanska vojna, v kateri je preteklo preveč krvi, da bi se lahko v trenutku vzpostavilo premirje, sprte strani pa odložile orožje. Za januar predviden začetek pogovorov med samimi Sirci bo samo uvod v uganko, kako presekati gordijski vozel in ponuditi rešitev, sprejemljivo za veliko večino sprtih strani. A tudi ko/če bo pogajalcem uspelo, to še ne bo prineslo miru, saj bodo zunaj dogovora ostali teroristi: sirska veja Al Kaide Fronta Nusra in samooklicani kalifat Islamska država sta bila samodejno diskvalificirana iz prihodnje ureditve Sirije, pridružile naj bi se še vse ne na kompromis pripravljene uporniške skupine.

Se lahko Asad in Baas obdržita na oblasti?
Vendar glavni kamen spotike tako med tujimi vpletenimi državami in silami kot še bolj znotraj Sirije niso teroristi, temveč sama usoda in vloga sirskega predsednika Bašarja Al Asada v političnem prehodnem obdobju. Pol stoletja vladavine stranke Baas (Arabska socialistična stranka preporoda) pod vodstvom družine Asad ima svojo diktatorsko dediščino, hkrati pa je kot dominantna sila z vsem razpoložljivim državnim policijsko-vojaškim aparatom tudi zagrešila večji delež žrtev. Pri tem ravno primer Cezar kaže simbolno in dejansko odgovornost 50-letnega predsednika.

Na dobri polovici fotografij mrtvi priporniki
Human Right Watch je pred devetimi meseci prevzel celotno zbirko, ki jo je posnel in prekopiral sirski sodnomedicinski fotograf v prvih dveh letih vojne v Siriji. Cezar je s pomočjo sorodnika v Libanonu na spominskih ključih pretihotapil 53.275 uradnih fotografij vojaške obveščevalne službe, na katerih so podobe okoli 11 tisoč trupel. Po temeljitem pregledu je HRW razdelil slike na dva dela: 28.707 fotografij prikazuje 6.786 ljudi, ki so umrli v priporu ali po prihodu iz zaporov v vojaških bolnišnicah, kjer so bile tudi posnete. Na preostalih fotografijah so trupla vladnih vojakov, uporniških borcev, civilistov, ubitih v napadih in eksplozijah ter atentatih.

Skoraj 7 tisoč žrtev iz petih oddelkov "mukhabarata"
Večino izmed 6.786 žrtev na fotografijah je aretiralo pet oddelkov sirskih obveščevalnih služb (mukhabarat) v glavem mestu Damask, "Cezar" pa je po službeni dolžnosti fotografiral v dveh vojaških bolnišnicah sirske prestolnice. HRW je našel dokaze vsesplošnega mučenja, stradanja, pretepanja in bolezni v sirskih zaporih. Za potrebe poročila so identificirali in predstavili 27 žrtev, katere primere so osvetlili njihovi svojci in tudi sojetniki.

Najhuje v bolnišnici pod predsedniško palačo
Z uporabo satelitskih posnetkov in postopkov geolociranja je HRW-potrdil, da je bil pretežni del fotografij posnet v vojaški bolnišnici št. 601 v četrti Mezzeh. Sami objekti zloglasne vojaške bolnišnice v Damasku pa ležijo ob samem vznožju hriba, na katerem se razprostira veličastna predsedniška palača Asadov. Med fotografijami je tudi več takšnih z dvorišča bolnišničnih garaž, od koder se jasno vidi obzidje palače, ki je samo nekaj sto metrov višje.

"Temeljito smo preverili na ducate zgodb in smo prepričani, da so Cezarjeve fotografije pristne in močno obremenilne ter dokaz za zločine proti človeštvu v Siriji," je ob predstavitvi poročila dejal Nadim Houry, direktor HRW-ja za Bližnji in Srednji vzhod.

Katarska senca na prvem poročilu
Novo podrobnejše poročilo dodatno osvetljuje primer, ki je sicer svetu postal znan januarja 2014. Tik pred začetkom pozneje neuspešnih pogovorov, poimenovanih Ženeva II, sta sta Guardian in CNN objavila 31 strani dolgo poročilo, ki je bilo izdelano na zahtevo britanske pravniške firme Carter-Ruck. Avtorji so nekdanji tožilec proti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću Geoffrey Nice ter nekdanja tožilca posebnega sodišča za Sierro Leone Desmond de Silva in David Crane. Težava poročila pa je bila, da ga je financiral Katar, sicer zagrizen nasprotnik Asadove Sirije in podpornik nekaterih najmočnejših uporniških skupin v Siriji.

IS zasenčil Cezarjeve fotografije
Fotografije so bile izročene FBI-ju in sam Cezar je pod krinko pričal pred odborom za zunanje zadeve v ameriškem kongresu. Ameriške oblasti so potrdile pristnost fotografije, a to ravno v času, ko se je ISIS razglasil za kalifat in Islamsko državo. Histerija ob brutalnosti sunitskih džihadistov je zajela svet in Cezarjeve fotografije so bile potisnjene ob rob medijskega ter političnega zanimanja.

Ob diplomatskih prizadevanjih je HRW s temeljito preiskavo znova osvetlil primer, ki s tisočimi nazornimi fotografijami dokazuje smrt 6.786 ljudi, ki jih je zaprl Asadov režim.

Na dan sem lahko fotografiral tudi do 50 trupel, s posameznim truplom sem se ukvarjal od 15 do 30 minut. Razloga za to početje sta bila dva. Prvi je bil, da so lahko izdelali potrdilo o smrti, ne da bi družina videla truplo. Drugi pa je bil, da so tako imeli dokaz, da je bil ukaz o usmrtitvi izvršen.

"Cezar", sirski sodnomedicinski fotograf