Trump v Carrierjevi tovarni v Indiani, kjer je pred kratkim sklenil dogovor, da delovna mesta ostanejo v ZDA. Foto: Reuters
Trump v Carrierjevi tovarni v Indiani, kjer je pred kratkim sklenil dogovor, da delovna mesta ostanejo v ZDA. Foto: Reuters
Navdušeni delavci Carrierja pozdravljajo Trumpa. Foto: Reuters
Donald Trump vztraja pri svoji predvolilni obljubi, da bo kaznoval podjetja, ki selijo delovna mesta v tujino. Foto: Reuters

Trump je grožnje izrekel v seriji tvitov, v katerih je med drugim napovedal, da namerava spodbuditi podjetja, da ostanejo v ZDA z znižanjem davka od dobička pravnih oseb in znižanjem regulativ, kar sta ključni komponentni njegovega gospodarskega načrta. Je pa tudi opozoril, da bo podjetjem s tovarnami v tujini naložil 35-odstotno dajatev na dobrine, ki jih bodo nato prodajali v ZDA.

Trumpove izjave prihajajo po njegovem neposrednem posredovanju v tovarni v Indiani, ki jo ima v lasti Carrier, proizvajalec grelnih in klimatskih naprav, ki je nameraval svojo proizvodnjo preseliti v Mehiko. Trump je prejšnji teden sporočil, da se je s Carrierjem dogovoril, da ostane njegova tovarna v Indiani.

Indiana se je ob tem zavezala, da bo Carrierju namenila okoli sedem milijonov dolarjev finančne spodbude, medtem ko bo podjetje v naslednjih dveh letih v tovarno vložilo 16 milijonov. Okoli 800 delovnih mest, ki bi jih morali preseliti v Mehiko, bo tako zdaj ostalo v Indiani, bodo pa še vedno ukinili od 300 do 600 delovnih mest, poroča Washington Post.

"Prosim, bodite posvarjeni, preden storite zelo drago napako. ZDA SO ODPRTE ZA POSLOVANJE," je tvitnil 70-letni nepremičninski mogotec, ki je 8. novembra malce presenetljivo porazil demokratsko protikandidatko Hillary Clinton, katere gospodarski načrt je bil precej manj protekcionistični od Trumpa.

Agresivna protekcionistična drža
Trump se je v svoji predvolilni kampanji zavzemal za agresivno protekcionistično držo do mednarodne trgovine, njegov skepticizem do prednosti globalizacije pa je naletel na plodna tla pri ogromnem številu volivcev iz srednjega razreda, ki so na svojih plečih nosili vse slabosti globalizacije.

A od Trumpove izvolitve so njegovi svetovalci delno omehčali njegovo retoriko - tako sta Steven Mnuchin, Trumpov kandidat za finančnega ministra, in Wilbur Ross, kandidat za ministra za trgovino, oba dejala, da si ne bosta prizadevala za dvostranske trgovinske sporazume z drugimi državami, sta pa ostala pozorna na preveč vseobsegajoče regionalne dogovore. Ross je tudi dejal, da bi dvomestne dajatve na uvoze iz Mehike in Kitajske, za katere številni gospodarstveniki opozarjajo, da bi lahko sprožile škodljivo trgovinsko vojno, uporabil zgolj kot zadnji ukrep.

A Trumpovi današnji tviti nakazujejo, da ne namerava omiliti svoje predvolilne obljube, da bo kaznoval podjetja s proizvodnjo v tujini. "Živimo v času največje kraje delovnih mest v zgodovini sveta," je dejal Trump prejšnji teden. Na Kapitolskem griču so nekateri konservativci kritizirali Trumpov dogovor v Indiani kot vladno prevračanje svobodnega trga, medtem ko so liberalni kongresniki davčne olajšave označili za korporacijsko subvencijo.

So pa poslovna združenja potezo po večini pozdravila. "Zdaj bo na stotine delavcev v Indiani obdržalo službo in ohranilo svoje mesto v srednjem razredu," je bil zadovoljen Scott Paul, predsednik Zveze za ameriško proizvodnjo (AAM). "Čeprav spodbude in posegi na visoki ravni niso najučinkovitejši način za ohranjanje delovnih mest doma, so včasih absolutno potrebni."