"Bodi vljuden, bodi profesionalen, vendar imej načrt, kako ubiti vse, ki jih spoznaš," je po poročanju ameriškega tednika Time ena izmed izjav Mattisa, nekdanjega marinca in generala, ki si je zaradi svojih jastrebovskih stališč prislužil naziv "stekli pes".

66-letni Mattis, ki ga je Trump označil za "najboljšega", je bil oster kritik predsednika Baracka Obame in politike njegove administracije do Bližnjega vzhoda, še posebej do Irana. Za to državo je Mattis dejal, da je "najvztrajnejša grožnja stabilnosti in miru na Bližnjem vzhodu". Spomnimo, Trump je bil zelo kritičen do jedrskega dogovora med svetovnimi silami in Iranom, s katerim so omilili sankcije proti tej državi.

Mattis je delal v vojski 44 let, med drugim je služil v Iraku med zalivsko vojno leta 1991 in v Afganistanu leta 2001. Sodeloval je tudi v napadu na Irak leta 2003, po poročanju BBC-ja pa je imel ključno vlogo v bitki za Faludžo leta 2004, ki je povzročila številne žrtve med civilisti. Kot je poročal britanski Independent, je ameriška vojska pozneje priznala, da je v tem mestu uporabila tudi beli fosfor, snov, ki povzroča hude poškodbe v stiku s kožo. Mesto so ameriške sile napadale tako s topništvom kot iz zraka, pri čemer so streljale tako nenatančno, da so celo britanski oficirji izrazili ogorčenje zaradi pomanjkanja skrbi za civiliste v mestu, piše Independent.

"Prekleto zabavno je streljati"
Tudi v Afganistanu je Mattis zagovarjal zelo oster pristop, česar ni skrival. "V Afganistanu imate ljudi, ki pretepajo ženske pet let, ker niso nosile pokrivala. Veste, ti fantje nimajo več moškosti. Zato jih je prekleto zabavno streljati," je dejal leta 2005. Trumpov predlog za obrambnega ministra naj bi bil v vojski sprejet z odobravanjem, poroča BBC.

Pravna prepreka za imenovanje
Kljub temu pa obstaja pravna prepreka za Mattisovo imenovanje, ki jo bo moral Trump premagati. Po ameriški zakonodaji mora biti namreč vojaški oficir najmanj sedem let zunaj vojske, preden lahko prevzame položaj obrambnega ministra. Ta pogoj je bil vzpostavljen leta 1947, z njim pa naj bi se zagotavljal civilni nadzor nad vojsko. Mattis se je upokojil šele leta 2013, zato bo moral kongres, ki je sicer pod nadzorom republikancev, sprejeti zakon, ki bi omogočal obvod obstoječe zakonodaje.

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, so izjeme sicer dovoljene, vendar mora kongres to dovoliti s posebnim zakonom. Doslej so to storili le enkrat v zgodovini za Georgea Marshalla med korejsko vojno.