V izjavi za javnost je tudi poudaril, da ne gre za vprašanje vere, saj več kot 40 držav, ki imajo večinsko muslimansko prebivalstvo, njegov odlok ni zajel.

Pred pritiski javnosti in stroke, da je Trump pri izdaji odloka ravnal impulzivno in nepremišljeno, se Trumpov kabinet brani, da gre za začasno uredbo, dokler ne izboljšajo sistema preverjanja. Trump pa je na Twitterju zapisal: "Naša država potrebuje močne meje in ekstremen sistem preverjanja, zdaj. Poglejte, kaj se dogaja po vsej Evropi in tudi svetu - obup!"

In še: "Kristjane na Bližnjem vzhodu množično pobijajo. Ne smemo dovoliti, da se ta grozota nadaljuje!"

Kljub temu Američanov njegove besede niso pomirile in se danes ponovno po vsej državi zbirajo na množičnih protestih.
Vodja Trumpovega kabineta Reince Priebus je danes malce omehčal Trumpov odlok in dejal, da se bodo imetniki zelenih kart lahko vrnili v ZDA. A je ob tem dodal, da imajo obmejni organi "diskrecijsko pravico", da pridržijo in zaslišijo sumljive potnike iz določenih držav, s tem pa samo še okrepil negotovost, kako bo Trumpov odlok v naslednjih dneh interpretiran in uveljavljan.
Priebus je Trumpov odlok branil v oddaji Meet The Press, saj naj bi se izvajal brez težav in da varuje Američane pred terorističnimi grožnjami.

V soboto, dan po izdaji odloka, je bilo na letališčih veliko zmede in protestov, ko so skušale oblasti interpretirati odlok, pri čemer jim je največ preglavic povzročalo, kaj s potniki, ki imajo stalno bivališče v ZDA, a potni list iz ene izmed sedmih držav na Trumpovem črnem seznamu (Libija, Sirija, Irak, Jemen, Somalija, Sudan, Iran).

Reuters navaja primer, ko so v soboto letališke oblasti na letališču JFK v New Yorku pridržale dva Iračana, nato pa skušale pridržati še njuna dva odvetnika, ki sta se nameravala srečati s svojima strankama. Iz odloka namreč ni razvidno, ali je tujim državljanom v takih primerih sploh dovoljeno, da se o nadaljnjih postopkih posvetujejo s svojimi odvetniki. Zmedeni so tudi predstavniki carine in drugih zveznih institucij, ki so tako bolj ali manj ugibali, koga iz omenjenih sedmih pretežno muslimanskih držav lahko spustijo v državo in koga ne.
Sodišče prizemljilo Trumpa
Malce je Trumpa prizemljila newyorška zvezna sodnica Ann Donnelly, ki je ugodila pritožbi Ameriške zveze za državljanske svoboščine (Aclu) in odredila začasno ustavitev deportacij imetnikov vizuma za ZDA ali beguncev, ki so ostali ujeti na letališčih. Njena odločitev zadeva od 100 do 200 ljudi, ki jih po ocenah Aclu-ja po petkovi prepovedi zadržujejo na ameriških letališčih. Njihovo število sicer ni natančno znano, je pa sodnica Trumpovi administraciji naložila, naj sestavi seznam vseh, ki so jih pridržali v ZDA, potem ko je prepoved vstopa za begunce začela veljati.

Če bi te potnike v skladu s Trumpovo odločitvijo vrnili v njihovo domovino, bi nastala "znatna in nepopravljiva škoda", je v utemeljitvi zapisala zvezna sodnica, ki jo je na ta položaj imenoval Trumpov predhodnik Barack Obama.

Številni protestniki, ki so se v podporo zadržanim zbrali na več mednarodnih letališčih po ZDA, so odločitev sodnice pozdravili z navdušenimi vzkliki.

Ministrstvo: Nihče nima neomejene pravice
Z ministrstva za domovinsko varnost so sporočili, da prepoved vstopa kljub odločitvi sodišča še vedno velja in da bo odločitev zvezne sodnice imela le majhen vpliv na Trumpov odlok. Ameriška vlada ima pravico, da kadar koli razveljavi vizum, če je to pomembno za ohranitev nacionalne varnosti, so sporočili. "Noben državljan tuje države brez kakršne koli povezave z ZDA nima neomejene pravice zahtevati vstopa v ZDA," so poudarili.

Dodali so, da so ob začetku izvrševanja odloka na letališčih zadržali manj kot odstotek od več kot 325.000 potnikov, ki na mednarodnih poletih vsakodnevno prispejo v ZDA.

Ministrstvo je sicer na brifingu sporočilo, da so v prvih 23 urah po uveljavitvi odloka ZDA vstop v državo odrekle 109 ljudem (po podatkih carine je številka še malo večja, in sicer 170), še 173 ljudem pa so prepovedali že vkrcanje na letalo proti ZDA.

Giuliani: Osredotočili smo se na nevarnost, ne religijo
Trumpov sodelavec, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani je za Fox News dejal, da prepoved ni povezana z vero, ampak varnostjo. Kot je pojasnil, je Trump sprva ukrep označeval kot prepoved vstopa za muslimane, nato pa je Giulianija, ki je v administraciji odgovoren za iskanje odgovora na naraščanje računalniških vdorov v zasebnem sektorju, pozval, naj zagotovi, da bo prepoved zakonita.

Tako so se Giuliani in njegova ekipa pravnih strokovnjakov pri pripravi ukrepa "namesto na religijo osredotočili na nevarnost". Po njegovih besedah so te pretežno muslimanske države izbrali, ker gre za "območja sveta, ki za nas predstavljajo nevarnost". "Torej so osnova dejstva in ne religija," je dejal.

Ameriške zaveznice izvzete
Religija očitno res ni osnova, saj Trumpov odlok ne zajema muslimanskih držav, ki veljajo za ameriške zaveznice - denimo Savdska Arabija. Bloomberg izpostavlja, da ukrep ne velja za muslimanske države, v katerih ima Trump poslovne interese. Novi predsednik ima namreč delež v podjetju, ki je vključen v nepremičninski projekt v Džedi, v Egiptu pa delujeta dve Trumpovi hčerinski podjetji, katerih dejavnosti niso znane. Poleg tega ukrep ne velja tudi za Združene arabske emirate in Turčijo, kjer ima Trump prav tako poslovne interese.

Ukrep tudi ne velja za Indonezijo, državo z največ muslimanskega prebivalstva, kjer Trumpovo podjetje načrtuje gradnjo dveh hotelov. V Džakarti so sicer zaradi Trumpove odločitve že izrazili obžalovanje, saj bo po njihovem mnenju negativno vplivala na globalni boj proti terorizmu in tudi na ravnanje z begunci. "Napačno je povezovati radikalizem in terorizem z eno določeno religijo," so sporočili z indonezijskega zunanjega ministrstva.

Podcenjevanje kompleksnosti odloka
Medtem ko Trumpova administracija svojo odločitev za predsedniški odlok, s čimer so prepovedi začele veljati takoj, upravičujejo s pojasnilom, da bi bilo "nepremišljeno", če bi o njem letalske družbe, vladne institucije in zaposlene na letališčih obvestili vnaprej, saj bi to cilj odloka (preprečiti vstop teroristom in posledično napade na ameriških tleh) izničilo. Po drugi strani pa Reuters navaja višjega predstavnika ministrstva za domovinsko varnost, ki ocenjuje, da sta Trump in njegova administracija podcenjevala kompleksnost izvajanja takšnega odloka.

Na Trumpovo prepoved letijo številni očitki, da je njen namen prepovedati vstop muslimanom, kar je predsednik v času predvolilne kampanje tudi izrecno obljubljal. V soboto je tudi Trump dejal, da "ne gre za prepoved muslimanov" in da bi moral biti ta ukrep sprejet že zdavnaj. "Poteka zelo lepo. To lahko vidite na letališčih, to lahko vidite povsod," je kljub številnim protestom in zmedi ravno na letališčih dejal Trump.

Prepoved velja tudi za pilote in drugo letalsko osebje
Kolikšne so razsežnosti Trumpovega predsedniškega odloka, kaže tudi elektronsko sporočilo, ki so ga z ameriške carine poslali Mednarodnemu združenju za zračni transport (IATA) - v njem zvezo namreč opozarjajo, da začasna splošna prepoved vstopa velja tudi za njihovo letalsko osebje z državljanstvom ene izmed omenjenih sedmih držav.

Z zeleno karto še enkrat skozi "rutinsko preverjanje"
Za zdaj tudi ni povsem jasno, ali prepoved vstopa velja tudi za imetnike zelene karte - medtem ko IATA v svoji okrožnici trdi, da zanje to ne velja, je začasna tiskovna predstavnica ministrstva za domovinsko varnost Gillian Christensen v elektronskem sporočilu agenciji Reuters pojasnila, da ukrep velja tudi za ljudi z dovoljenjem za bivanje v ZDA, pozneje pa dodala, da naj tisti, ki imajo zeleno karto in so trenutno zunaj ZDA, obiščejo najbližje ameriško diplomatsko predstavništvo (veleposlaništvo ali konzulat), kjer bodo morali opraviti dodatno "rutinsko preverjanje", nato pa "bodo lahko znova vstopili v ZDA".

Prepoved vstopa tudi državljanom Velike Britanije, Kanade ...
V soboto je sicer ameriško zunanje ministrstvo BBC-ju potrdilo, da prepoved vstopa velja za vse potnike iz omenjenih sedmih pretežno muslimanskih držav, tudi za tiste z dvojnim državljanstvom.

Kanadska javna radiotelevizija pa je medtem poročala, da so z urada kanadskega premierja Justina Trudeauja sporočili, da Kanadčani z dvojnim državljanstvom lahko prosto potujejo v ZDA. Po podatkih iz leta 2011 ima okoli 35.000 Kanadčanov tudi državljanstvo ene izmed omenjenih sedmih držav, za katere velja ameriška prepoved.