Nekdanji mornariški častnik in investicijski bančnik Page, ki je Trumpu svetoval na področju zunanje politike, je po poročanju časopisa New York Times kmalu po obisku v Moskvi julija lani poslal elektronsko pošto najmanj enemu svetovalcu v Trumpovi kampanji. V sporočilu je opisal opažanja po pogovorih z visokimi ruskimi predstavniki in poslovneži.

Srečanja je pozneje za medije potrdil in med tistimi, s katerimi se je sešel, omenil namestnika ruskega premierja Arkadija Dvorkoviča, a je pri tem poudaril, da je "samo na kratko pozdravil nekaj ljudi".

V ZDA so ta teden izdali prve obtožnice v preiskavi posebnega tožilca Roberta Muellerja o ruskem vpletanju v ameriške predsedniške volitve. Nekdanji vodja volilnega štaba predsednika ZDA Donalda Trumpa Paul Manafort je skupaj s svojim nekdanjim poslovnim kolegom Rickom Gatesom med drugim obtožen zarote proti ZDA in pranja denarja. Sodnik je zanju odredil hišni pripor. Oba zanikata krivdo za vse, kar jima očita obtožnica.

Trump izrazil nezaupanje Tillersonu
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem pred odhodom na 11-dnevno azijsko turnejo izjavil, da še ne ve, ali bo vodja ameriške diplomacije Rex Tillerson ostal na položaju do konca njegovega mandata v Beli hiši.

Trump je v pogovoru na televiziji Fox News v četrtek kritiziral Tillersona in celotno zunanje ministrstvo, rekoč, da "ni vesel", ko vidi, da nekateri člani ameriške diplomacije ne podpirajo njegovega videnja stvari. "Jaz sem najpomembnejši, le moje besede je treba upoštevati, saj samo jaz odločam, kakšna bo zunanja politika ZDA," je v svojem slogu dejal Trump in na vprašanje, ali načrtuje obdržati Tillersona na položaju do konca svojega mandata, odgovoril: "Bomo videli. Ne vem še."

Predsednikove izjave so naletele na negativen odziv tudi v kongresu, kjer ne le demokrati, ampak tudi vse več republikancev nasprotuje njegovim načrtom za zmanjšanje sredstev za diplomacijo in zunanjo pomoč, kritizirajo tudi njegovo nezmožnost, da zapolni nekatere ključne zunanjepolitične položaje. "Če je njegova beseda edina, ki kaj šteje, bi pričakovali vsaj, da se, preden kaj izjavi, posvetuje s svojimi sodelavci na zunanjem ministrstvu, ki o zadevah vedo več, kot on sam," je dejal demokratski član predstavniškega doma Eliot Engel.

Tillerson že razmišljal o odstopu?
Napetosti med Trumpom in Tillersonom, nekdanjim izvršnim direktorjem energetskega velikana Exxon, so postale javne prejšnji mesec, ko je prišlo na dan, da naj bi državni sekretar predsednika imenoval "kreten" in razmišljal o odstopu. Tillerson je te navedbe zanikal, Trump pa je po incidentu izjavil, da imata dober odnos, a da je Tillerson "šibek". A spori se ne pojavljajo le med obema protagonistoma, pač pa se iskre krešejo tudi na ravni Bele hiše in zunanjega ministrstva, ki sta na več področjih, tudi na primer glede reševanja severnokorejske krize, precej neusklajena.

"Ne gre le za Rexa Tillersona, ampak tudi za to, kdo ga bo nasledil. Če predsednik ni prepričan, da bo državni sekretar uspešen, potem nima možnosti, da bi uspel," je dejal predsednik ameriškega sveta za zunanje odnose Richard Haass.

Upanje in strah pred Trumpovim obiskom
Glede na oslabljeno moč Tillersona in celotne ameriške diplomacije je tako veliko vprašanje, kakšen bo sploh izkupiček Trumpove azijske turneje, ki bo obenem najdaljši obisk kakšnega ameriškega predsednika v Aziji v zadnjih 25 letih. Trump bo v spremstvu žene Melanie obiskal pet držav - Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko, Vietnam in Filipine. Azijski voditelji po eni strani upajo, da bo obisk prispeval k umiritvi korejske krize in odpravi nesoglasij predvsem na področju trgovinske izmenjave, po drugi strani pa se bojijo, da utegne njegov obisk še bolj zaplesti razmere v Aziji, je poročal Uroš Lipušček.

Ivanka govorila pred maloštevilnim občinstvom
Za ameriško administracijo se potovanje po Aziji sicer ni začelo najspodbudneje, saj je Ivanko Trump, Donaldovo hčerko in svetovalko Bele hiše, na konferenci World Assembly for Women v Tokiu, na kateri je govorila o spolnem nadlegovanju in pravicah žensk, pričakala napol prazna dvorana. Ivanka očeta sicer v Aziji ne bo spremljala, ampak se bo raje vrnila v domovino, kjer bo zagovarjala nujnost davčne reforme.

Pred vrati davčna reforma
Trump je namreč v četrtek predstavljen republikanski predlog davčne reforme označil za "odličen zakon", "še en pomemben korak za davčno razbremenitev Američanov" in "izjemen dan za ameriškega delavca". Dodal je, da je predlog reforme odličen primer, kako njegova administracija podpira gospodarstvo ZDA.

Osnova davčne reforme je, da se davčna stopnja za podjetja zniža z zdajšnjih 35 na 20 odstotkov, kar naj bi podjetja spodbudilo, da pošteno plačujejo davke doma in se jim ne izmikajo. Za posameznike se število davčnih razredov zmanjša s sedem na tri ali štiri. Do 24.000 dolarjev dohodka na leto ne bo treba plačati davka, do 90.000 dolarjev bo davčna stopnja 12-odstotna, do 260.000 25-odstotna, do milijona dolarjev 35-odstotna in nad milijon bo ostala 39,4-odstotna, piše STA.

Približno 5.000 najbogatejših Američanov bo dobilo veliko olajšavo pri postopnih spremembah davka na dedovanje. Davek, ki je zdaj določen za vrednost nad 5,4 milijona dolarjev, se bo plačal le za premoženje do okrog deset milijonov, v šestih letih pa bo popolnoma odpravljen.

Demokrati menijo, da bo predlog najbolj koristil bogatim in velikim podjetjem, vendar bodo imeli koristi tudi pripadniki nižjega srednjega razreda in majhna podjetja. Največ škode bo v proračunu in javnem dolgu ter pri zgornjem srednjem razredu.

Trump zahteva, da mora biti reforma, ki bo po ocenah ameriških medijev povečala javni dolg za dodatnih 1.600 milijard dolarjev, sprejeta do 23. novembra.