Tuareško Narodno gibanje za osvoboditev regije Azavad (MNLA) je sporočilo, da z današnjim dnem razglašajo "neodvisnost Azavada".
V izjavi na svoji spletni strani in prek svojega tiskovnega predstavnika je gibanje poudarilo, da so v odgovoru na zahteve mednarodne skupnosti končali vojaške operacije. Zagotovili so, da bodo spoštovali meje sosednjih držav.

Tuaregi si za neodvisnost odročne puščavske regije Azavad, ki jo imajo za zibelko svojega nomadskega ljudstva, v Maliju prizadevajo že od najmanj leta 1958, ko so predsednika Francije, takratne kolonialne oblasti, v pismu pozvali k oblikovanju samostojne tuareške države. Namesto tega je sever, kjer živijo bolj svetlopolti Tuaregi, postal del iste države kot jug, kjer so temnopolte etnične skupine nadzirale prestolnico in državne finance.

MNLA je ob razglasitvi neodvisnosti malijsko vlado obtožil, da je skušala Tuarege iztrebiti, med drugim s stradanjem med sušami, in da imajo do samostojnosti pravico na podlagi listin ZN-a. Tuaregi so sredi januarja začeli nov upor na severu države. Prav ta upor naj bi sprožil državni udar, ki ga je 22. marca izvedla malijska vojska. Hunta je namreč po izvedbi udara, v katerem je strmoglavila predsednika Amadouja Toureja, sporočila, da se je za ta korak odločila, ker Tourejev režim ni bil sposoben rešiti krize na severu države.

Kljub udaru v Bamaku so Tuaregi, ki so na začetku upora najprej zasedli le manjša mesta, nadaljevali vojaške operacije na severu države in pretekli teden ob pomoči islamskih skupin zasedli največja mesta treh severnih provinc, Kidal, Gao in Timbuktu. Sedaj tako nadzirajo regijo Azavad, ki je tako velika kot Francija in Belgija skupaj.
Spopad z islamisti?
MNLA se je borila skupaj z manjšo, a radikalno islamsko skupino Ansar Dine (Branilci vere), ki jo vodi Tuareg Ijad Ag Gali, in delom teroristične skupine Al Kaida v islamskem Magrebu. Ti sta medtem iz Timbuktuja že pregnali MNLA in tam razglasili šeriatsko pravo, okrepili pa sta tudi svoje položaje v več delih severa.

Tiskovni predstavnik gibanja MNLA Mosa Ag Ataher je o islamistih dejal, da se MNLA zaveda, da ga čaka "težka naloga popolne sekularizacije provinc Kidal, Gao in Timbuktu". S tem je dal vedeti, da bi se to posvetno gibanje utegnilo spopasti z omenjenima islamskima skupinama. Obsodil je tudi četrtkovo ugrabitev alžirskega konzula in šestih njegovih sodelavcev v mestu Gao kot teroristično dejanje. Alžir je potrdil, da so neznanci v četrtek vdrli na konzulat in omenjene odpeljali neznano kam. Dodali so, da si prizadevajo za njihovo izpustitev.

Mednarodna skupnost in sosede Malija so zaskrbljene zaradi razmer v tej zahodnoafriški državi, ki je sedaj razdeljena na sever pod nadzorom upornikov in islamistov ter jug pod nadzorom vojaške hunte. Varnostni svet ZN-a je v sredo pozval h končanju nasilja na severu Malija, izrazil zaskrbljenost zaradi prisotnosti predstavnikov Al Kaide v islamskem Magrebu ter pozval k spoštovanju politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države.
Država na robu humanitarne katastrofe
Mednarodne nevladne in humanitarne organizacije medtem opozarjajo, da je Mali na robu humanitarne katastrofe. Mednarodni odbor Rdečega križa je opozoril na nujnost dostave pomoči več kot 200.000 ljudem, ki so bili zaradi spopadov na severu prisiljeni zapustiti svoje domove. Humanitarni organizaciji Oxfam in World Vision pa skrbijo posledice sankcij, ki jih je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) uvedla proti Maliju po vojaškem udaru, saj se že zdaj 3,5 milijona Malijcev spopadajo z resnim pomanjkanjem hrane.

Poveljniki oboroženih sil članic Ecowas so medtem na pogovorih za zaprtimi vrati v četrtek v Abidjanu pripravili mandat sil skupnosti, ki bi lahko vojaško posredovale v Maliju. Mandat morajo zdaj potrditi voditelji držav članic. Sile naj bi štele med 2000 in 3000 vojaki.

Direktor francoskega možganskega trusta CF2R Eric Denece medtem meni, da je za dogajanje v Maliju odgovoren tudi Zahod in bi zato moral posredovati. Zahodno posredovanje v sosednji Libiji je namreč pripomoglo k padcu režima Moamerja Gadafija, zaradi česar je v Mali prišlo na stotine dobro oboroženih tuareških borcev, ki jim malijska vojska ni bila kos. "Dejavnik, ki je vse to sprožil, je bilo posredovanje Zahoda v Libiji," je poudaril.