Britanski premier David Cameron je poslancem dejal, da je posredovanje na prošnjo oblasti v Bagdadu moralno upravičeno, saj gre za boj proti brutalni teroristični organizaciji, in tudi zakonito. Pri tem ga je podprl opozicijski laburistični voditelj Ed Miliband, ki je prepričan, da bo neukrepanje vodilo do še več pobijanja v Iraku, kjer velik del ozemlja na severu države nadzorujejo pripadniki skrajne skupine Islamska država.

Po sedmih urah razprave so poslanci s 524 glasovi za in 43 glasovi proti podprli sodelovanje v zračnih napadih, ki potekajo pod vodstvom ZDA. Poslanska potrditev sicer ni obvezna za vojaško posredovanje, je pa postala običajna praksa, odkar se je to prvič zgodilo v Iraku leta 2003.

Cameron je poslance pozival, naj podprejo obstreljevanja, a jih opozoril: "To bo misija, ki bo trajala ne le mesece, ampak leta, a menim, da moramo biti na to zavezo pripravljeni."

Zraven tudi Danska, Belgija in Nizozemska
Vojaško sodelovanje v operacijah proti Islamski državi je potrdila tudi Danska, ki je na razpolago ponudila sedem lovskih letal F-16. Poleg tega bi danski vojaki lahko pripadnikom iraških varnostnih sil in kurdskim borcem svetovali ter jih vojaško usposabljali.

"Zelo sem zadovoljna, da je nastala široka koalicija držav, tudi iz naše regije, ki želijo prispevati," je danska premierka Helle Thorning-Schmidt dejala na novinarski konferenci in ob tem poudarila, da danska letala ne bodo bombardirala položajev džihadistov v Siriji in da bo misija omejena le na Irak. Posredovanje bo časovno omejeno na eno leto.

"Teroristična Islamska država je grozljiva organizacija, Danska pa mora pomagati v boju proti njej," je poudarila Thorning-Schmidtova in še razkrila, da so ZDA prosile Dansko za vojake, ki bi v Iraku urili iraške in kurdske sile.

Pred dvema dnevoma sta svoja letala za napade na džihadiste v Iraku ponudili tudi Belgija in Nizozemska, ki bosta predvidoma poslali več letal tipa F-16. Tudi ti dve državi sta izključili operacije v Siriji.

Turčija si je premislila
Turški predsednik Tayyip Erdogan je namignil, da bi lahko Turčija v prihodnje odigrala večjo vlogo v mednarodni koaliciji držav za ukrepanje proti pripadnikom Islamske države. Turčija je do prejšnjega konca tedna, ko je bilo izpuščenih več desetih turških državljanov, ki jih je ugrabila Islamska država v Iraku, trdila, da ima zvezane roke.

Ankara je do zdaj s svojo načeloma šibko vlogo pri kampanji proti džihadistom povzročala glavobol Zahodu, a je očitno obrnila ploščo. "Zdaj se je položaj spremenil. Kar bo sledilo, bo popolnoma drugačno," je Erdogan dejal novinarjem ob vrnitvi iz New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Med skrajneži 3.000 Evropejcev
Na strani Islamske države naj bi se borilo 3.000 borcev iz Evrope. Koordinator EU-ja za protiterorizem Gilles de Kerchove je dejal, da to število vključuje vse tiste, ki so bili na omenjenem območju, se od tam vrnili ali bili tam ubiti.

Še letos so bili strokovnjaki mnenja, da je Evropejcev v vrstah IS-ja okoli 2.000, poroča BBC. Več podpore iz Evrope si je IS morda pridobil z razglasitvijo kalifata junija, meni de Kerchove.

Takšno število evropskih džihadistov ga niti ne preseneča, je dejal v pogovoru z bruseljskim dopisnikom RTV Slovenija Matjažem Troštom. EU ima pol milijarde prebivalcev in med njimi se najdejo tudi takšni, ki čutijo, da morajo oditi na bojišča v Sirijo ali Irak. Ob tem pa je dodal, da se s tem vprašanjem spoprijema manj kot polovica članic Unije. Medtem ko naj bi iz Francije prišlo skoraj 1.000 borcev IS-ja, pa je zelo malo borcev iz Italije, Španije, baltskih držav ali Poljske. Ne glede na to mora biti nanje pozoren celoten EU, saj se lahko ob vrnitvi prosto gibljejo po schengenskem prostoru, je dejal.

De Kerchove je še poudaril, da je bilo včasih oditi in bojevati se v tujih vojnah tudi legitimno. Spomnil je na špansko državljansko vojno in mednarodne brigade prostovoljcev, ki so se bojevali proti fašistom za ohranitev demokracije, IS pa ima po njegovem mnenju ravno nasprotni namen, torej uničiti demokracijo, je še dodal v pogovoru s Troštom.

Opozoril je še, da so zračni napadi Zahoda na IS povečali tveganje za povračilne napade v Evropi. "To je jasno v primeru Francije, saj je IS pred tremi dnevi podal izjavo, v kateri je napovedal povračilne ukrepe zoper koalicijo. Francoz je bil ugrabljen v Alžiriji in pozneje obglavljen. Torej so naredili, kar so napovedovali," je dejal.

Poleg tega bodo morda skupine, ki tekmujejo z IS-jem, kot je Al Kaida, poskusile z napadi v Evropi, da bi obdržale svoj status. "Krepitev IS-ja bo morda spodbudila Al Kaido, da naredi nekaj, s čimer bi pokazala, da je še pomembna."

Varnostni svet Združenih narodov je v sredo sprejel zavezujočo resolucijo, ki od držav zahteva, da preprečijo svojim državljanom, da se pridružijo džihadistom v Siriji in Iraku.

Napadi v Siriji brez mandata VS-ja
Sile pod vodstvom ZDA so od avgusta izvedle že skoraj 200 napadov na položaje IS-ja v Iraku, od ponedeljka pa napadajo IS tudi v Siriji, sicer brez mandata Varnostnega sveta ZN-a.

V četrtek je ameriška vojska pokazala posnetke in fotografije svojih napadov na naftne rafinerije pod nadzorom borcev IS-ja v vzhodni Siriji. Napade na 12 rafinerij v Siriji so izvedla letala ZDA, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. IS se namreč financira tudi s prodajo surove nafte.

Mednarodna koalicija je danes drugi dan zapored bombardirala naftna polja v Siriji, ki so pod nadzorom IS-ja. Kot navaja Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji, so napadli naftno polje Al Tanak v bližini mesta Dair as Saur na vzhodu Sirije, ki velja za enega najpomembnejših v državi, IS pa ga je zavzel na začetku julija.

Po navedbah Sirskega observatorija je bilo od torka, ko je koalicija začela napade v Siriji, ubitih najmanj 140 džihadistov in 13 civilistov.

Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva, kontraadmiral John Kirby, je dejal, da namen napadov "ni nujno ubiti borce", ampak uničiti infrastrukturo, s katero se IS financira na črnem trgu. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva IS z nafto zasluži 1,5 milijona evrov dnevno. Kirby je dejal, da je še prezgodaj govoriti o zmagi nad IS-jem. "Še vedno imajo veliko prostovoljcev. Še vedno imajo veliko orožja in vozil ter sposobnost premikanja naokoli," je dejal.

Nemško orožje Kurdom
Medtem je na sever Iraka iz Nemčije prispela prva pošiljka orožja, namenjena iraškim Kurdom za boj proti IS-ju. V prvi pošiljki nemškega orožja je 50 ročnih minometov s strelivom, 520 pušk in 20 mitraljezov.