Grozljiv prizor s Trga nebeškega miru, ki je postal eden najbolj prepoznavnih opominov za vojaško krutost. Foto: Reuters
Grozljiv prizor s Trga nebeškega miru, ki je postal eden najbolj prepoznavnih opominov za vojaško krutost. Foto: Reuters
Podatki o mrtvih in ranjenih se razlikujejo. Po nekaterih naj bi umrlo več tisoč ljudi. Foto: Reuters
Hongkong
V nasprotju z večino kitajskih mest se v Hongkongu vsako leto s prižiganjem svečk spominjajo žrtev. Foto: EPA
Pred 25. obletnico so oblasti močno poostrile varnostne ukrepe na trgu. Foto: Reuters
V Hongkongu so 1. junija potekali množični protesti za večjo demokratizacijo Kitajske. Foto: Reuters

Po ocenah analitikov so oblasti uvedle bolj rigorozne ukrepe kot v preteklih letih. Nadzor nad dogajanjem na trgu so začele budneje spremljati že pred tednom dni, v zadnjih dneh pa ga le še stopnjujejo. V ponedeljek naj bi policija aretirala na Kitajskem rojenega avstralskega umetnika Gua Džjana, in sicer le dan po tem, ko je Financial Times objavil obsežen intervju z njim, poleg katerega je bila objavljena tudi fotografija velikega kipa Trga nebeškega miru, ki ga je umetnik naredil iz mlete svinjine.

Po poročanju Reutersa so oblasti že pretekli mesec prijele več aktivistov, ki so se udeležili sestanka o protestih. Med prijetimi je bil tudi vidni zagovornik človekovih pravic Pu Džičjang.

Oblasti: Kruto zatrtje prava pot za državo
Za vladajočo komunistično stranko so protesti, ki so izbruhnili na Trgu nebeškega miru in se po njihovem nasilnem končanju razširili tudi v druga kitajska mesta, še vedno tabutema. Posledično obletnice pokola nikoli niso javno zaznamovali po celotni državi, vsako leto pa potekajo spominske slovesnosti v Hongkongu, ki se je pod kitajsko oblast vrnil leta 1997, in Tajvanu.

Kitajske oblasti so pred obletnico pokola izrazile pravilnost odločitve o krvavem zatrtju prodemokratičnih protestov, rekoč, da so takratne oblasti izbrale pravilno pot. "Kitajska vlada je že dolgo nazaj prišla do zaključka o političnem uporu konec 80. letih prejšnjega stoletja," je pred obletnico dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lej. "V zadnjih treh desetletjih in več reform in odpiranja svetu so bili kitajski dosežki na področju sociale in ekonomskega razvoja deležni pozornosti vsega sveta. Krepitev demokracije in vladavine prava se nadaljuje in izpopolnjuje," je še dejal Hong.

"Kitajska ne pozna pojma disident, temveč zgolj kršilec zakona"
Glede priprtih aktivistov in Gua je bil Hong redkobeseden. "Na Kitajskem poznamo samo kršitelje zakona, tu nimamo nobenih t. i. disidentov," je dejal in opozoril, da kitajske oblasti vedno delujejo v skladu z zakonodajo.

Glede priprtja Gua je avstralsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino sporočilo, da je njihovo veleposlaništvo v Pekingu v stiku s kitajsko vlado. Ob tem je še navedlo, da je po podatkih, ki so jih posredovale kitajske oblasti, Guo priprt zaradi zapletov z vizumom. Več naj bi bilo znano po srečanju konzularnih delavcev z umetnikom, kar naj bi se zgodilo prihodnji teden.

Tanki so zapeljali na miroljubne protestnike
Eno najbolj krvavih poglavij v sodobni kitajski zgodovini tudi 25 let pozneje še vedno dviguje veliko prahu in velja za najbolj očiten primer kršenja človekovih pravic. Kot je znano, so se sredi aprila 1989 začeli protesti študentov in intelektualcev za večjo politično in družbeno svobodo, proti avtoritarnim oblastem in obstoječi ekonomski politiki, ki jo je izvajala komunistična partija. Številni člani stranke, ki so simpatizirali s protestniki, med njimi tudi generalni sekretar Džao Dzijang, so končali v zaporu.

Protestnike je na ulice pognala nepojasnjena smrt liberalnega člana kitajske komunistične partije in nekdanjega generalnega sekretarja Hu Džaobanga, ki ga je partija dve leti predtem odstavila s položaja, potem ko se je odkrito uprl vodilni kliki, zbrani okoli Deng Šjaopinga, in zahteval hitre reforme.

Miroljubni študentski protestniki in intelektualci so si več tednov prizadevali za demokracijo in človekove pravice v državi, pridružili pa so se jim tudi delavci, ki sta jih skrbeli naraščajoča inflacija in korupcija. 4. maja so ulice Pekinga zavzeli protestniki, ki so zahtevali večjo medijsko svobodo in sestanek oblasti s študentskimi predstavniki, kar so oblasti zavrnile. 13. maja, dva dni pred obiskom sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, je velika skupina protestnikov začela gladovno stavko, podprlo pa jih je več sto tisoč študentov in prebivalcev Pekinga.

19. maja je stavkajoče obiskal Dzijang, jim izrazil določeno razumevanje za njihove zahteve in jih pozval h končanju protestov. To je bil njegov zadnji nastop v javnosti, kajti zaradi simpatiziranja s protestniki so ga zaprli v hišni zapor.

Prizadevanja protestnikov so bila kruto zatrta v noči s 3. na 4. junij, ko so tanki in vojaški tovornjaki zapeljali v množico demonstrantov na trgu. Tudi četrt stoletja pozneje še vedno ni jasno, koliko smrtnih žrtev je zahtevala vojaška akcija. Po nekaterih navedbah je bilo ubitih od 200 do 600 ljudi, po navedbah tujih novinarjev, ki so bili med dogajanjem na trgu, pa najmanj 3.000.

25 let od pokola na Trgu nebeškega miru
25 let od pokola na Trgu nebeškega miru