Sicer med suicidiološko literaturo najdemo tudi raziskave o posebnostih različnih etničnih skupin ali, bolje rečeno, kulturnih okolij v okviru dojemanja samomora, pa tudi naše raziskave sicer v manjši meri opažajo določene razlike, vendar te niso v ospredju. Teme etničnih razlik v okviru Kosova ne bi izpostavljali saj se ne kažejo kot odločilne. Pomoč je usmerjena k mladim vseh skupin, saj so mladi rizična skupina na Kosovu.
Za slovenske in mednarodne strokovnjake je projekt na Kosovu nedvomno priložnost za izmenjavo in prenos dobrih praks, saj so značilnosti fenomena samomora in samomorilnega vedenja zelo podobni.
Obstoječe službe, v kolikor delujejo, običajno opravljajo klinične storitve za resnejše primere in niso sposobne izvajati primarne preventive, ki ima ključno vlogo pri preprečevanju problemov duševnega zdravja.
Od vojne pred desetimi leti se je število samomorov na Kosovu povečalo več kot za trikrat, predvsem med mladimi. Kosovskim oblastem pri preventivi samomorov pomagajo tudi Slovenci.
"Težave iz preteklosti in sedanji družbenoekonomski dejavniki, kot so visoka stopnja nezaposlenosti (nad 40 %), naraščajoča revščina, politična negotovost Kosova, hitra globalizacija in kulturne spremembe, imajo skrb vzbujajoč učinek na telesno in duševno zdravje prebivalstva kot celote in še predvsem mladih," je vzroke za skrb vzbujajoč trend naraščanja samomorov v pogovoru za MMC opisala izvršna vodja slovenske Ustanove Skupaj Vera Remškar.
Kosovo je trenutno država z zelo omejenimi gospodarskimi možnostmi (50 % prebivalstva živi v revščini in 12 % v skrajni revščini) in predvsem pri mladih narašča zaskrbljenost glede nevarnosti posttravmatskih motenj, nenadzorovane agresivnosti in asocialnega vedenja. Kosovo je tudi v postopku krepitve svojih institucij na politični ravni in na ravni storitev, zaradi česar specifične potrebe mladih niso ustrezno prepoznane in obravnavane.
Samomori so se povečali po vojni
Podatki kosovskih oblasti kažejo, da se je število samomorov na Kosovu povečalo po koncu vojne (1999). V letu 2000 je bilo tako prijavljenih 41 primerov samomora, v letu 2006 pa je številka zrasla že na 63, kar pomeni 53-odstotno povišanje števila samomorov. Prav tako se je povečalo število poskusov samomora (od leta 2000, ko so bili štirje do leta 2006 s 170 poskusi).
Več kot polovica (53 %) ljudi, ki so poskušali narediti samomor, je bilo mlajših od 25 let, 20 odstotkov celo mladoletnih. Po zadnjih podatkih kosovske policije za obdobje 1. 1. 2008–31. 3. 2008 je bilo v tem obdobju število samomorov 61. Skrb vzbujajoče je, da je bilo samo v prvem trimesečju 2009 prijavljenih 22 samomorov in 73 poskusov samomorov, opozarja Remškarjeva.
Kosovsko ministrstvo za zdravje je duševno zdravje postavilo kot prioritetno nalogo s strateškim načrtom za duševno zdravje za obdobje 2008-2013, ki je opredelil samomor kot eno od najpomembnejših prednostnih nalog, vendar se ta strategija ni izvajala, zato je po besedah sogovornice na tem mestu nastopila Ustanova Skupaj.
Po opozorilu takoj na delo
Slovenska Ustanova Skupaj je na opozorilo tamkajšnjih strokovnjakov in WHO-ja o porastu samomorov med mladimi takoj organizirala nekaj strokovnih predavanj za tamkajšnje strokovnjake, ki so dejansko brez potrebnih izkušenj in znanj s področja suiciodologije, in izvedla dve obsežni raziskavi med srednješolci o samomorilnem vedenju med mladimi.
Tako je Ustanova Skupaj leta 2007 in 2008, pod vodstvom preminulega priznanega slovenskega suicidiologa dr. Andreja Marušiča, izvedla obsežno epidemiološko študijo o idealizaciji samomora ter samomorilnega vedenja med mladostniki na Kosovu. Izsledki so pokazali primerljivost idealizacije samomora in samomorilnega vedenja z drugimi državami, pa tudi dinamika poročanega samomorilnega obnašanja je podobna. V letu 2010 Ustanova načrtuje sprejetje Nacionalnega programa za preprečevanje samomorov in samomorilnega vedenja na Kosovu in bo tudi dejavno sodelovala pri izvajanju le-tega.
Dejavnosti ustanove Skupaj na Kosovu v letu 2009:
- vzpostavitev centra za zbiranje podatkov o samomorilnih poskusih, samopoškodbah in samomorih (izobraževanje vključenih oseb, tehnična vzpostavitev centra ipd.);
- 3 delavnice za novinarje na temo pravilnega poročanja o samomorih, na katerih so mnogi novinarji uvideli svojo pomembno vlogo pri pravilnem poročanju in odgovornost, ki jo poročanje prinaša;
- ustanovitev skupine za krizne intervencije (izobraževanje skupine, priprava priročnika in protokola intervencij na šolah ali v družinah v primeru samomora);
- ustanovitev skupine za preventivne dejavnosti na šolah (izobraževanje za študente psihologije, prostovoljce, ki so nato izvajali preventivne dejavnosti na šolah);
- izobraževanje skupine učiteljev na temo preprečevanja medvrstniškega nasilja, ki predstavlja enega od dejavnikov tveganja;
- odlično obiskano in odmevno mednarodno konferenco maja 2009 v Prištini na temo preprečevanja samomora med mladimi. Na konferenci so sodelovali največji svetovni strokovnjaki iz ZDA, Danske, Belgije, Avstralije, Irske, Škotske, Albanije in Slovenije, ki so zdaj ekipi na Kosovu na voljo za vsakršno pomoč.
In kako to, da Kosovu pri tem vprašanju pomaga Slovenija, ki se na svetu uvršča na vrh držav po številu samomorov? Remškarjeva pojasnjuje, da se Slovenija resnično uvršča v sam vrh in ima zaradi tega odlične strokovnjake s tega področja in lahko veliko ponuja. V ta projekt so vključeni tudi številni mednarodni strokovnjaki, ki si prizadevajo za preprečevanje samomorilnega vedenja in samomora kot fenomena. Med njimi so tudi vodilni svetovni strokovnjaki John Mann (Columbia University), David Shaffer (Columbia University) Kees Van Heringen (Ghent Univerisity) ipd.
Za slovenske in mednarodne strokovnjake je projekt na Kosovu nedvomno priložnost za izmenjavo in prenos dobrih praks, saj so značilnosti fenomena samomora in samomorilnega vedenja zelo podobni, končuje vodja Ustanove Skupaj. Projekt je v letu 2009 finančno podprlo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS-a.
Ustanova "SKUPAJ" - Regionalni center za psihosocialno dobro otrok je bila ustanovljena februarja 2002. Osnovna ideja delovanja sta zaščita in izboljšanje psihosocialnih koristi otrok na področjih, prizadetih od vojn, oboroženih konfliktov, terorističnih napadov, naravnih in tehničnih nesreč ter neugodnih socialnih okoliščin.
Poslanstvo uresničuje z aktiviranjem slovenskih in mednarodnih tako strokovnih kot materialnih virov za pomoč državam v regiji in širše, kar omogoča boljšo prihodnost otrok, prispeva pa tudi k miru in stabilnosti. Cilji so okrepiti lokalne socialne strukture in prilagoditi programe specifikam področja. Z izobraževanjem in usposabljanjem lokalnih strokovnjakov ustanova zagotavlja kontinuiteto programov, saj znanje v regiji ostaja in se širi – tudi če bi se finančna pomoč od zunaj umaknila.
Osnovni dejavnosti Ustanove sta: programi psihosocialne pomoči otrokom v šolah (tudi preko izobraževanj učiteljev) in psihosocialni svetovalni centri za otroke, mladostnike ter starše. Ustanova “SKUPAJ” je delovala že v državah jugovzhodne Evrope (v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji, na Kosovu), Iraku in na severnem Kavkazu (Severna Osetija, Alanija in Čečenija). V prihodnosti Ustanova načrtuje širitev delovanja na druga krizna območja, predvsem v Afriko.
Sicer med suicidiološko literaturo najdemo tudi raziskave o posebnostih različnih etničnih skupin ali, bolje rečeno, kulturnih okolij v okviru dojemanja samomora, pa tudi naše raziskave sicer v manjši meri opažajo določene razlike, vendar te niso v ospredju. Teme etničnih razlik v okviru Kosova ne bi izpostavljali saj se ne kažejo kot odločilne. Pomoč je usmerjena k mladim vseh skupin, saj so mladi rizična skupina na Kosovu.
Za slovenske in mednarodne strokovnjake je projekt na Kosovu nedvomno priložnost za izmenjavo in prenos dobrih praks, saj so značilnosti fenomena samomora in samomorilnega vedenja zelo podobni.
Obstoječe službe, v kolikor delujejo, običajno opravljajo klinične storitve za resnejše primere in niso sposobne izvajati primarne preventive, ki ima ključno vlogo pri preprečevanju problemov duševnega zdravja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje