Med obiskom, ki ga je začel v Sarajevu, se je srečal s predsedujočim predsedstvu BiH-a Harisom Silajdžićem. Sogovornika sta menila, da so odnosi med državama zelo dobri, Türk pa je obljubil, da bo Slovenija še naprej BiH podpirala pri vstopanju v evroatlantske povezave. Pričakovanje slovenske podpore je poudaril tudi Silajdžić. Slovenski predsednik je tudi zatrdil, da bo Slovenija podpirala kandidaturo BiH-a za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-a.
Glede Ljubljanske banke je Silajdžić vztrajal, da bi to vprašanje morali rešiti državi na dvostranski ravni, Türk pa je izpostavil pomen nedavne dokončne razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, da gre pravzaprav za vprašanje nasledstva. Slovenski predsednik je poudaril, da bi morali to razsodbo, s katero je bila zavrnjena pritožba treh hrvaških deviznih varčevalcev Ljubljanske banke, jemati kot precedens tudi za vse druge primere pri tem vprašanju.
Vprašanje LB-ja napačnih percepcij
Türk je naletel tudi na novinarsko vprašanje, kako lahko odnose presoja kot dobre, če pa je velik del državljanov BiH-a ostal brez svojih prihrankov v LB-ju. Odgovoril je, da gre za ločene zadeve. "Slovenija je storila veliko v smislu podpore BiH-u na njegovi poti v EU, naredili pa bomo še več. Mislim, da je to temelj naših medsebojnih odnosov, ki sem jih ocenil za odlične. Vprašanje LB-ja bi postavil v kontekst napačnih percepcij," je v odgovoru pojasnil slovenski predsednik.
Še naprej pomoč BiH-u
Po njegovih besedah bo EU prihodnje leto odločal o liberalizaciji vizumskega režima za državljane BiH-a, leto pozneje pa bi država lahko dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju, dodaja Türk. Ob tem je pojasnil, da se bo umik sil EU-ja (Eufor) iz BiH-a verjetno zgodil v času, ko bo država dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju.
Pri tem se je Silajdžić večinoma strinjal s slovenskim sogovornikom in dejal, da mora Eufor ostati v BiH-u, po njegovem mnenju pa mora ostati tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti, saj mora prej BiH dobiti novo ustavo in v celoti izvesti Daytonski mirovni sporazum.
Srečanje tudi s Slovenci v BiH-u
V nadaljevanju se je predsednik republike srečal s člani kolegija doma parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, udeležil se je tudi Ekonomskega foruma v organizaciji Zunanjetrgovinske zbornice Bosne in Hercegovine, kjer je nagovoril predstavnike bosanskega gospodarstva. Nato je odpotoval v Potočare, kjer je položil venec k spominski plošči "Srebrenica - julij 1995" in se vpisal v spominsko knjigo gostov v Spominskem centru v Potočarih. Dan pa je sklenil s srečanjem s Slovenci, ki živijo in delajo v BiH-u. Srečal se je tudi s Bogićem Bogićevićem, nekdanjim članom predsedstva nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.
M. R.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje