Kurdski borci v Iraku so zajeli številne pripadnike Islamske države. Foto: Reuters
Kurdski borci v Iraku so zajeli številne pripadnike Islamske države. Foto: Reuters
Hadživa
Havijo je eno od iraških mest, ki so ga iztrgali iz rok skrajnežev. Foto: Reuters

"Vaše sile vas prihajajo osvobodit," piše na letakih, ki so jih iraška vojaška letala odvrgla na območja ob meji s Sirijo. Obmejni pokrajini Al Kaim in Rava sta še vedno v rokah sunitskih skrajnežev, ki pa so po osvoboditvi Mosula julija letos hitro začeli izgubljati svoja ozemlja tudi v drugih delih Iraka.

Islamska država hitro izgublja ozemlja tudi v sosednji Siriji, kjer so njeni pripadniki tarča napadov kurdsko-arabske uporniške koalicije s podporo ZDA in sirskih vladnih sil skupaj s šiitskimi milicami ob podpori Rusije in Irana.

Nekdanjo trdnjavo skrajnežev in de facto prestolnico Rako so prejšnji teden osvobodile kurdsko-arabske sile in tako naznanile skorajšnji konec Islamske države tudi v Siriji. Skupina je še vedno sposobna posamičnih silovitih napadov, kot je bilo bombardiranje stadiona v bližini mesta Deir Ezzor, kjer se spopada s sirskimi vladnimi silami. Bombe so na stadion odvrgli z brezpilotnim letalnikom.

Na ozemljih, ki so jih leta 2014 osvojili v bliskoviti ofenzivi, je takrat vodja Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi razglasil kalifat. O usodi Al Bagdadija ni znano kaj dosti in večkrat so se pojavila poročila o njegovi smrti. Konec septembra se je pojavil zvočni posnetek, ki je nakazoval, da je še živ. V njem je svoje privržence pozval k nadaljevanju bojev kljub številnim porazom na bojiščih.

Na tisoče skrajnežev se vrača domov
Z izgubljanjem ozemlja se pojavlja pereče vprašanje, kaj bo s tujimi borci, ki so v Irak in Sirijo prišli z vsega sveta, da bi se pridružili Islamski državi. V novem poročilu ameriškega raziskovalnega inštituta Soufan Center piše, da se je v domače države vrnilo najmanj 5.600 tujih pripadnikov skrajne skupine.

V 33 državah so poročali o vrnitvi državljanov z bojišč v Iraku in Siriji v zadnjih dveh letih, kar bi bila lahko resna grožnja varnosti v teh državah. Prihodi tujih borcev med pripadnike Islamske države so se skoraj povsem ustavili leta 2015, ko je skupina začela doživljati poraze in izgubljati ozemlje, nekaj krivde pa gre pripisati tudi boljšemu nadzoru nad potovanji v Irak in Sirijo.

Ob zavzetju Rake so se dokopali do dokumentov, s katerimi so razkrili identiteto 19.000 od 40.000 tujih borcev iz 110 držav, ki so se pridružili Islamski državi, vendar ni jasno, kaj se je zgodilo z njimi.

Poročilo še opozarja, da se z izgubljanjem ozemlja v Iraku in Siriji vodstvo Islamske države verjetno že ozira po drugih državah, kjer bi lahko v prihodnje izvajali teroristične napade prav s pomočjo tujih borcev, ki so se vrnili v svoje domovine.

Spodnji posnetek napada na stadion pri Deir Ezzoru je objavila medijska veja Islamske države Amak, kjer skrajneži pogosto objavljajo posnetke napadov ali prevzemajo odgovornost za napade.