"Svet ministrov se je odločil za uveljavitev izrednega stanja za obdobje treh mesecev." Zaradi petkovega poskusa vojaškega udara, za katerim po trditvah oblasti stoji islamski klerik Fethullah Gülen, zdaj Turčijo čakajo trije meseci izrednih razmer, kar tudi dovoljuje 120. člen turške ustave. Predsednik in vlada bosta zdaj z zakoni lahko obšla parlament in omejila nekatere državljanske svoboščine.

V tem času bodo oblasti po besedah predsednika Erdogana hitro in dokončno počistile gülenistično gibanje, nekakšno versko sekto, ki naj bi v zadnjih 15 letih vzpostavila državo v državi. Ob koncu nagovora državljanom je Erdogan tudi poudaril, da izredne razmere ni enako vojaško obsedno stanje.

Aretacij še zdaleč ni konec
"Izredne razmere niso usmerjene proti demokraciji, vladavini prava ali svobodi. Oborožene sile delujejo po ukazih vlade in po navodilih civilnih oblasti," je Erdogan pojasnil sklep, ki ga je sprejel nacionalni svet za varnost in turška vlada pod vodstvom predsednika države. Z izrednim stanjem je Erdogan potrdil besede iz televizijskega intervjuja za Al Jazeero, za katero je dejal, da so po neuspelem poskusu prevrata aretirali veliko ljudi, a vseeno aretacij še ni konec.

Sprva ni verjel, da gre zares za puč
Erdogan je v pogovoru za katarsko televizijo Al Jazeera povedal, da najprej ni verjel, da gre za poskus vojaškega udara, a je nato v 12 urah zakonito izvoljenim oblastem uspelo vzpostaviti nadzor nad razmerami.

Temu je sledil poziv prebivalcem, naj se zberejo na ulicah, saj je bila to po njegovem mnenju najboljša rešitev. "V skladu s parlamentarnim demokratičnim sistemom imamo državo, kjer je vlada dobila 50 odstotkov glasov in predsednik, ki je dobil 50 odstotkov glasov, in menili smo, da bo ljudstvo najbolje odreagiralo, če se odpravi na trge," je dejal Erdogan.

Za načrt udara izvedel ob osmih zvečer
Kot je dejal, je v poskusu prevrata sodelovala le peščica v vojski, a vseeno ni jasno, koliko ljudi je bilo vse skupaj vpletenih. Pojasnil je, da je za poskus prevrata izvedel v petek okoli osme ure zvečer v Marmarisu, kjer je preživljal letni dopust. Najprej so skušali vzpostaviti stik s sodelavci, a jim v večini primerov ni uspelo, a ko so jih dobili, so se odločili sklicati novinarsko konferenco.

Erdogan je priznal, da so bile v obveščevalnih službah pomanjkljivosti. Kljub množičnim aretacijam teh še ni konec, tako kot še ni končan boj proti organizaciji nekdanjega zaveznika Gülena, ki ga turške oblasti vidijo kot glavnega krivca za spodleteli poskus prevrata.

Opozoril je, da bodo ZDA storile veliko napako, če ne bodo izročile Gülena, a sam hoče ta primer obravnavati ločeno od primera ameriške uporabe turškega letalskega oporišča Incirlik. "Odnosi med državama temeljijo na interesih, ne na čustvih. Smo strateški partnerji," je dejal glede odnosa z ZDA.

Ni izključena vpletenost drugih držav
Turški predsednik ni izključil možnosti, da so bile v poskus udara vpletene tudi druge države, a jih sam ni imenoval. Znova je dejal, da bo podpisal zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni, če ga bodo potrdili v parlamentu. Pri tem je dodal, da svet ni samo Evropska unija in smrtno kazen imajo ZDA, Rusija in Kitajska.

V pogovoru je Erdogan zavrnil očitke, da postaja avtoritaren in da je ogrožena demokracija v Turčiji. "Ostali bomo demokratičen parlamentarni sistem, nikoli se ne bomo oddaljili od tega," je zatrdil

Državni vrh "požegnal" izredne razmere
Po spodletelem poskusu državnega udara v Turčiji se je prvič sestal turški svet za nacionalno varnost, srečanje pa je vodil Erdogan, ki se je prvič po petku vrnil v Ankaro.

Erdogan je pred začetkom seje napovedal, da naj bi na seji sveta sprejeli pomembne odločitve, ki naj bi jih takoj nato potrdila še vlada. Člani sveta za nacionalno varnost so poleg predsednika države in premierja ter nekaterih članov vlade še vodilni predstavniki turške vojske, med njimi načelnik generalštaba Hulusi Akar, ki so ga prevratniki med poskusom državnega udara zadržali.

Gülenu odvzeli turško pokojnino
Čistka po petkovem poskusu udara se medtem nadaljuje: priprtih, odpuščenih ali suspendiranih je že najmanj 65 tisoč ljudi. Eden najbolj nenavadnih ukrepov je bilo uradno odvzetje pokojnine Gülenu, samoizgnanemu kleriku v ZDA, ki naj bi bil s svojim islamističnim gibanjem Hizmet ideološki in tudi dejanski vodja petkovega poskusa vojaškega udara.

Tudi v Turčiji so bili številni presenečeni, da je Gülen sploh prejemal turško pokojnino, odkar je decembra 2013 postal smrtni sovražnik prejšnjega tesnega zaveznika Tayyipa Erdogana. Gülenistično gibanje, ki ga turške oblasti označujejo za teroristično organizacijo FETÖ, številni opazovalci pa kot verski kult, sicer velja za izjemno premožno organizacijo, kar dokazuje tudi Gülenovo prebivališče v Pensilvaniji.

Suspendirali tudi 262 vojaških sodnikov in tožilcev
Policija v glavnem mestu Ankari pa je suspendirala še dodatnih 900 policistov, ki jih sumijo povezav z Gülenovim gibanjem. Turško obrambno ministrstvo je po poročanju zasebne televizije NTV suspendiralo 262 vojaških sodnikov in tožilcev.

Profesorji službeno ne smejo v tujino
Svet za visokošolsko izobraževanje (YÖK) je po poročanju državne televizije sklenil, da univerzitetni profesorji do preklica ne smejo opravljati nalog v tujini, tisti, ki so že v tujini, pa se morajo, razen v izjemnih primerih, kar najhitreje vrniti v domovino. Poleg tega so suspendirali še rektorje štirih univerz, poroča NTV. Na univerzah morajo do 5. avgusta proučiti delovanje vseh zaposlenih, ki so povezani z Gülenom, ki ga oblasti krivijo, da je v ozadju napada.

Zaprli bodo 626 izobraževalnih ustanov
Prepoved potovanja v tujino je sledila torkovi odpustitvi 1.577 dekanov na vseh univerzah po Turčiji in suspenzu 15.200 uslužbencem šolskega ministrstva (večinoma učiteljev), sočasno pa so odvzeli licenco za poučevanje 21.000 učiteljev v zasebnih institucijah. V torek popoldne je šolsko ministrstvo dodatno suspendiralo še 6.708 učiteljev, nato pa so z ministrstva sporočili, da bodo zaprli kar 626 izobraževalnih ustanov, od vrtcev, osnovnih šol do inštitutov za izobraževanje odraslih. Skupno je po seštevku vseh suspenzov, odpustitev in odvzema licenc že 67.500!

Sočasno so odpovedani vsi nenujni dopusti državnim uslužbencem, slednji pa za potovanja v tujino, tudi zasebna, potrebujejo posebno dovoljenje nadrejenih.

Uničujejo korenine fantomske vzporedne države
Ostrih ukrepov oblasti so deležni tudi vojaki, policisti, sodniki, uradniki, učitelji in novinarji. Kot so zatrdile turške oblasti, bodo ostro nastopile proti vsem Gülenovim zaveznikom. "Ta vzporedna organizacija ne bo več delovala v nobeni državi," je dejal turški premier Binali Yildirim. "Uničili jo bomo pri koreninah," je dejal v nagovoru v parlamentu.

Uradno podana zahteva za izročitev
Turčija je končno tudi uradno zaprosila ZDA za Gülenovo izročitev, predtem je Beli hiši v elektronski obliki predložila dosje s podatki o njem, kar je potrdil tudi predstavnik Bele hiše Josh Earnest. Predstavnik turškega predsednika Tayyipa Recepa Erdogana je v torek potrdil, da se Turčija pripravlja tudi na uradno zahtevo za izročitev. Ameriški predsednik Barack Obama se je v torek v telefonskem pogovoru s turškim predsednikom pogovarjal o Gülenu, so sporočili iz Bele hiše in dodali, da pozivajo Ankaro, naj se drži vladavine prava pri iskanju odgovornih za poskus udara.

Sočasno sta se pogovarjala tudi obrambna ministra ZDA in Turčije, tema njunega pogovora pa je bila pomembnost zračnega oporišča Incirlik v boju proti Islamski državi v Siriji in Iraku. Oporišče, od koder se začenjajo zračni napadi na položaje IS-ja, je bilo po poskusu udara brez dobave električne energije, kar je okrnilo vojaške operacije.

Gülen zavrača vse namige
Gülen je v torek znova zanikal vsakršno vpletenost v poskus državnega udara. "Pozivam ZDA, naj zavrnejo vsak poskus izrabe izročitve za izvedbo političnega maščevanja," je v izjavi dejal 75-letni Gülen. Pravni strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi lahko trajalo še več let, preden bi ZDA lahko na zahtevo Ankare izročile Gülena Turčiji.

Dogovor med ZDA in Turčijo o medsebojni izročitvi je začel veljati leta 1981 in velja za prekrške oz. zločine, za katere je v obeh državah zagrožena več kot enoletna kazen. Ne vključuje pravil glede prekrškov "politične narave", vključuje pa "vsak prekršek, izveden ali načrtovan, proti vodji države", je zapisano v sporazumu.

Aeroflot ne prodaja kart v Turčijo
Največji ruski letalski prevoznik Aeroflot je suspendiral prodajo letalskih vozovnic v Turčijo, saj ruske oblasti menijo, da je stanje v Turčiji za zdaj prenevarno.

Napadi na Kurde v Iraku se nadaljujejo
Medtem turška vojska še naprej izvaja zračne napade proti članom prepovedane Delavske stranke Kurdistana na severu Iraka. V torkovih napadih je bilo ubitih 20 ljudi, poroča Reuters, ki se sklicuje na poročanje televizije NTV.