"Dobivamo vse več znakov, da se turške sile tajno pripravljajo na neposredne vojaške akcije v Siriji," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, generalmajor Igor Konašenkov. Turčija naj bi po njegovih besedah pripravljala več nadzornih točk na sirski meji, prek katerih bi lahko izvedli vojaški vdor v Sirijo.

Predtem pa je bil do Rusije kritičen turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je ob nedavnih vojaških uspehih sirskih vladnih sil ob pomoči ruskega letalstva v Alepu ocenil, da mirovna pogajanja za Sirijo nimajo smisla, dokler Damask ob podpori Rusije nadaljuje vojskovanje. Tem očitkom se pridružujeta tudi ZDA in Francija, ki Rusiji očitata "torpediranje" pogajanj, ki naj bi se sicer v Ženevi nadaljevala 25. februarja.

Rusija spremenila razmerje moči v Siriji
Z začetkom ruskih letalskih napadov lani jeseni so se namreč obrnile razmere na sirskem bojišču, kjer so pobudo prevzele vladne sile in začele ponovno osvajanje ozemlja, ki je bilo prej v rokah različnih uporniških skupin. Ta teden so dosegli nove uspehe, saj je sirski vojski skupaj s šiitskimi milicami in ob podpori ruskega vojaškega letalstva uspelo osvojiti območja v okolici največjega sirskega mesta Alep, tako je upornikom prekinila oskrbovalne poti, ki vodijo do meje s Turčijo. Kot je povedal vir pri sirski vojski, bodo uporniki v Alepu kmalu povsem obkoljeni.

De Mistura prekinil pogajanja
Novo stopnjevanje spopadov sovpada z začetkom mirovnih pogajanj za Sirijo v Ženevi, ki so se začeli prejšnji petek, a jih je posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura že po nekaj dneh prekinil, saj mu ni uspelo za skupno mizo posesti predstavnikov sirskih oblasti in opozicije, ki je kot pogoj zahtevala ustavitev napadov, čeprav je Damask prepričan, da so se opozicijski predstavniki umaknili, ker naj bi dobili taka navodila iz Savdske Arabije, Katarja in Turčije.

Turški predsednik Erdogan meni, da ob nadaljevanju vladnih in ruskih napadov mirovni pogovori nimajo smisla. "V okoliščinah, ko se še vedno ubija otroke, taki poskusi nimajo nobenega smisla, razen da olajšajo stvari za tirana," je dejal Erdogan in tako podvomil o nadaljevanju pogajanj. "Vedno se zberejo, pridejo skupaj, pijejo, jedo in nato odidejo. Zdaj so datum določili konec februarja. Bomo videli. Boste videli, ko bo prišel 28. februar, jih bodo znova prestavili," je še dejal Erdogan.

Množica beguncev proti Turčiji
Po besedah turškega premierja Ahmeta Davutogluja pa se zaradi intenzivnega letalskega bombardiranja in napadov na desettisoče novih beguncev premika iz Alepa proti turški meji. Davutoglu ocenjuje, da iz begunskih taborišč severno od Alepa beži od 60.000 do 70.000 ljudi.

"Z mislimi nisem v Londonu, ampak na naši meji - kako preseliti te nove ljudi, ki prihajajo iz Sirije? 300.000 ljudi iz Alepa se je pripravljenih umakniti proti Turčiji," je opozoril turški premier v britanski prestolnici na donatorski konferenci v Londonu.

Francoski zunanji minister Laurent Fabius je v sredo Damask in Moskvo obtožil "torpediranja" mirovnih naporov z vojaško ofenzivo blizu Alepa. Napovedal je, da bodo velesile na donatorski konferenci opravile temeljito razpravo o ravnanjih Rusije in sirske vlade.

Ameriški državni sekretar John Kerry je medtem poudaril, da napori sirske vlade za zavzetje ozemlja, medtem ko naj bi potekala mirovna pogajanja, kažejo na to, da Damask pogovorov ne jemlje resno. Po njegovih besedah ofenziva sirskih vladnih sil ob pomoči ruskih zračnih napadov nakazuje na namero za iskanje vojaške in ne politične rešitve krize.

V šestih mesecih do mirne rešitve?
Mirovna pogajanja so se sicer začela v petek s prihodom delegacije sirskih oblasti, v soboto pa so v Ženevo prispeli še predstavniki krovnega opozicijskega zavezništva - Visokega pogajalskega odbora (HNC), ki je začetek pogovorov pogojeval z več zahtevami - dostopom humanitarne pomoči do obleganih sirskih mest, koncem bombardiranja civilistov in izpustitvijo več tisoč zapornikov.

Že v torek se je pokazalo, da je najresnejši poskus reševanja sirskega konflikta do zdaj pod velikim vprašajem. Sirski režim je namreč zanikal, da naj bi se v Ženevi začela formalna mirovna pogajanja, sirska opozicija pa je odpovedala predvideno srečanje z de Misturo.

Mirovna pogajanja pod okriljem ZN-a naj bi predvidoma trajala šest mesecev in ponudila mirno rešitev za končanje pet let trajajoče vojne v Siriji. V skladu z ambicioznim, novembra lani sprejetim načrtom mednarodne skupnosti bi pogovorom sledila vzpostavitev prehodne vlade v Siriji, v 18 mesecih pa nato še volitve pod nadzorom ZN-a.