Glasovali bodo lahko do 9. aprila, referendum pa bo 16. aprila. Glasovanje bo potekalo na diplomatskih predstavništvih, veleposlaništvih in sedežih generalnih konzulatov. Po 9. aprilu bo mogoče glasovati le še na dan referenduma v Turčiji oz. na določenih mednarodnih letališčih in pristaniščih v Turčiji.

Skupaj bo na referendumu lahko odločalo 55,3 milijona turških državljanov, trije milijoni Turkov v tujini pa bi lahko predstavljali pomemben jeziček na tehtnici, ali bo referendum dobil zadostno podporo ali ne. Zato se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan tako boril v preteklih tednih in zaradi prepovedi predreferendumskih shodov v Nemčiji in na Nizozemskem zaostril odnose z Evropsko unijo.

Avstrijski Turki zvesti volivci
Tri četrtine turške diaspore živi v članicah EU-ja, največ v Nemčiji, kjer je registriranih okoli 1,43 milijona volilnih upravičencev. Sledijo diaspore v Franciji (326.000), na Nizozemskem (253.000), v Belgiji (138.000) in Avstriji (109.000). Visok delež potencialnih turških volivcev imajo še na Severnem Cipru (105.000), v ZDA (100.000), Švici (95.000) in Veliki Britaniji (93.000). Nekaj deset upravičencev pa bo lahko svoj glas oddalo tudi na veleposlaništvu Turčije v Ljubljani.

V Avstriji živeči Turki so še posebej zvesti Erdoganovi volivci. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2015 je Erdoganova stranka Zakon in pravičnost (AKP) dobila kar 69 odstotkov glasov, kar je bilo občutno več od 49,5 odstotka, kolikor je glasov stranka dobila na nacionalni ravni.

Na referendumu bodo Turki odločali, ali bi sedanji parlamentarni sistem zamenjali s predsedniškim, v katerem bi turški predsednik na račun parlamenta dobil veliko dodatnih pooblastil.

Javnomnenjske ankete napovedujejo tesen izid kljub sporu, ki ga je Erdogan odprl z Evropo zaradi diaspore v Nemčiji, kar bi po ocenah analitikov lahko vplivalo tudi na domače volivce, da je le on sposoben ščititi interese Turkov v svetu.