dokler bodo borci samooklicane Islamske države v Mosulu, ostali v oporišču v Bašiki.
Kurtulmus je namene Ankare sporočil v intervjuju, ki ga je predvajala državna televizija. Dodal je, da bo turška vojska sodelovala pri operaciji proti skrajnežem IS-ja v Mosulu, dokler se ne bo vmešavala kurdska milica YPG, ki se bojuje na sirskem ozemlju, turške oblasti pa jo povezujejo s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Ankara obe uvršča med teroristične organizacije.
Turčija bo svojo vojsko, ki je v oporišču v Bašiki na severu Iraka, pustila tam, dokler ne preženejo džihadistične skupine iz Mosula, ki je pod okupacijo IS-ja od junija leta 2014. Mosul je sicer drugo največje mesto v Iraku, od prestolnice Bagdada pa leži 400 kilometrov severno. Opisujejo ga kot IS-jevo "zadnjo iraško utrdbo", in če jo izgubijo, bi to lahko pomenil konec za skupino - vsaj v Iraku, so optimistične oblasti v Bagdadu.
Besedno obračunavanje Erdogana in Abadija
Že predtem je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan iraškemu premierju Hajderju Al Abadiju sporočil, da Ankara ne bo sprejemala navodil iz Bagdada glede svojih vojaških enot. Turčija ima v Iraku okoli 2.000 vojakov, od tega jih je 500 v omenjenem oporiišču v Bašiki, kjer urijo tamkajšnje borce, ki se bodo pridružili bitki za ponovno zavzetje Mosula iz rok IS-ja. Oblasti v Bagdadu vztrajajo, da so turški vojaki tam brez njihovega dovoljenja.
"Zdaj Abadi pravi, umaknite se od tam. Turška vojska ni izgubila svojega položaja, da bi sprejemala navodila od vas. Vi niste na moji ravni, vi niste v mojem rangu, vi nimate mojega kalibra, vi nimate enakih odlik kot jaz," je Erdogan sporočil iraškemu premierju. Abadi, ki je Turčijo pozval, naj umakne svoje vojake iz Iraka, mu je odgovoril sarkastično. "Seveda vam nismo enaki. Mi bomo osvobodili svojo deželo z odločenostjo svojih mož, ne prek Skypa," je dejal Abadi, s čimer je meril na Erdoganov klic na televizijsko postajo med julijskim poskusom državnega udara v Turčiji.
V Turčiji aretirali 49 članov prokurdske stranke
Medtem so turške oblasti v drugem valu preiskav v zadnjih dveh dneh priprle 49 članov prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP), domnevno zaradi sumov članstva v prepovedanem PKK-ju. Ankara že nekaj časa vztraja, da je HDP podaljšek PKK-ja, kar pa njeni člani ostro zanikajo. Gre za pokrajinske ali občinske uradnike. Policija jih je pridržala med racijami v pokrajinah Van in Hakkari.
Predtem so v torek aretirali 32 članov HDP-ja. PKK se že desetletja bojuje za končanje turškega nadzora nad kurdskimi regijami, HDP pa svoje delovanje opredeljuje kot prizadevanja za povečanje pravic Kurdov v Turčiji. Čeprav sta si Turčija in PKK v zadnjih letih prizadevala izboljšati odnose, so se ti v zadnjem času spet poslabšali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje