Po ocenah poznavalcev želi Erdogan z zakonom pridobiti podporo dela kurdske manjšine na predsedniških volitvah, na katerih bodo 10. avgusta predsednika prvič volili neposredno. Kurdi s 15 milijoni pripadnikov namreč predstavljajo 20 odstotkov prebivalstva Turčije.

Novi zakon s šestimi členi naj bi dal pravni okvir mirovnim pogajanjem s PKK-jem. Tako med drugim zagotavlja imuniteto turškim predstavnikom, ki sodelujejo v pogajanjih s PKK-jem, ki v Turčiji in pretežnem delu mednarodne skupnosti velja za teroristično organizacijo. Zakon naj bi omogočil tudi rehabilitacijo kurdskih upornikov, ki so položili orožje, vlado pa pooblastil za imenovanje oseb in organov, ki bodo vodili pogajanja o t. i. kurdskem vprašanju.

Zamrti mirovni pogovori
Zakon tako pomeni podlago za pomilostitev večine borcev PKK-ja in jim omogoča vrnitev v Turčijo in normalno življenje v primeru uspeha mirovnega procesa. Zaprti vodja PKK-ja Abdullah Öcalan je zakon, ki ga mora sicer potrditi še predsednik države Abdullah Gül, že označil za zgodovinskega, Ankaro pa pozval k njegovi takojšnji uresničitvi. Erdoganova vlada je leta 2012 začela mirovna pogajanja s PKK-jem, da bi končala konflikt, ki je v treh desetletjih zahteval okoli 45.000 življenj.

PKK je marca 2013 razglasil prekinitev ognja, vendar pa so mirovni pogovori nato septembra zamrli, ker je PKK ustavil umik svojih borcev s turškega ozemlja, češ da vlada v Ankari ni izpolnila obljube o ustavnem priznanju kurdske manjšine oziroma ustrezni reformi.

Kurdi v Turčiji, ki so se dolgo pritoževali zaradi diskriminacije od turške države, so začeli uživati več pravic, čeprav še vedno omejene, od prihoda Erdogana na oblast leta 2003. Tako imajo zdaj med drugim pravico do šolanja v kurdskem jeziku v zasebnih šolah.