V Lugansku je neodvisnost podprlo skoraj 96 odstotkov volivcev. Foto: EPA
V Lugansku je neodvisnost podprlo skoraj 96 odstotkov volivcev. Foto: EPA
Proruski separatisti
Proruski separatisti načrtujejo priključitev Rusiji. Foto: Reuters
Doneck
Volilna udeležba je bila visoka, ljudje so pred volišči stali v vrstah. Foto: Reuters
Doneck
Volivci v Donecku in Lugansku so množično podprli neodvisnost obeh pokrajin. Foto: EPA
Slavjansk
Po razglasitvi izidov referenduma so proruske sile slavile zmago tudi v Slavjansku. Foto: EPA
Vzhod Ukrajine za neodvisnost

Na nedeljskem referendumu v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk so prebivalci odločali o samostojnosti in jo prepričljivo podprli. Referendum so organizirali in izvedli proruski separatisti, prisotni pa niso bili nobeni tuji neodvisni opazovalci.

V nekaterih mestih glasovanja niso izvedli, medtem ko so bila ponekod volišča brez volilnih seznamov ali pa so volivci oddali po več glasovnic. Proruski separatisti so tujim novinarjem onemogočili opazovanje štetja glasov.

Oblasti v Kijevu so poskušale ovirati potek referenduma in varnostne sile so zasedle nekaj volišč ali pa so preprečile dostavo volilnega materiala. Poročali so tudi o spopadih med proruskimi skupinami in vladnimi silami.

Moskva je sporočila, da bo spoštovala izid referenduma na vzhodu Ukrajine, kjer se je večina odločila za neodvisnost.

Po navedbah ruskih separatistov naj bi za neodvisnost Donecka glasovalo 89 odstotkov volivcev. "89,07 odstotka volivcev je glasovalo za neodvisnost, 10,19 odstotka pa proti. Neveljavnih je bilo 0,74 odstotka glasovnic. To lahko štejemo za končni izid," je dve uri po zaprtju volišč na novinarski konferenci v Donecku sporočil vodja volilne komisije Roman Ljagin. Povedal je še, da je bila volilna udeležba v Donecku 75-odstotna.

Podpredsednik volilne komisije v Lugansku Aleksander Maličin je sporočil, da je v Lugansku za neodvisnost glasovalo skoraj 96 odstotkov volivcev, volilna udeležba pa je bila 81-odstotna.

Vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin je sporočil, da bodo po dokončno potrjenih izidih referenduma ukrajinske vojaške sile na ozemlju postale sovražne sile.

V obeh regijah so že razglasili neodvisnost. Doneck je šel že korak dlje in Rusijo zaprosil za priključitev. Pušlin je sporočil, da so "na podlagi izražene ljudske volje in s ciljem obnove zgodovinske pravice zaprosili Rusijo, da obravnava vprašanje priključitve Ljudske republike Doneck Rusiji".

Tiskovni predstavnik separatistov v Lugansku Vasilij Nikitin je dejal, da se bodo s prošnjo za mednarodno priznanje obrnili na Združene narode in mednarodno skupnost. Ni pa izključil možnosti priprave referenduma o priključitvi Rusiji.

Mesto Doneck ima nekaj več kot milijon prebivalcev, glede na zadnji popis prebivalstva iz leta 2007 pa tam živi dobrih 46 odstotkov Ukrajincev in več kot 48 odstotkov Rusov. V polmilijonskem Lugansku živi nekaj več Ukrajincev kot Rusov.

Iz obeh regij so še sporočili, da na njihovem ozemlju ukrajinske predsedniške volitve 25. maja, ki jih Zahod vidi kot ključne za ponovno vzpostavitev reda v državi, ne bodo potekale.

Rusija pričakuje dialog
Iz Kremlja so sporočili, da bodo spoštovali na referendumu izraženo voljo prebivalcev vzhoda Ukrajine. Izrazili so pričakovanje, da "bo uresničevanje izidov referenduma v praksi potekalo civilizirano, brez nasilja in z dialogom med predstavniki Kijeva, Donecka in Luganska".

Kot posrednik med temi tremi stranmi bi bila po mnenju Rusije primerna Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

EU z novimi sankcijami
Ukrajina, Evropska unija in ZDA so že v nedeljo napovedale, da izidov referenduma ne bodo priznale. Kot poroča dopisnik RTV-ja iz Bruslja Matjaž Trošt, so v EU-ju referendum označili za nezakonit in dejali, da tisti, ki so ga organizirali, nimajo nobene demokratične legitimnosti.

Iz Kijeva so sporočili, da sta referenduma kriminalna farsa, ki ju je navdihnila, organizirala in financirala Moskva, ameriški obrambni minister Chuck Hagel pa je sporočil, da se Rusom morda zdi, da zmagujejo, a da se svet ne vrti le kratkoročno.

Zunanji ministri EU-ja so na srečanju v Bruslju zaostrili sankcije proti Rusiji. Seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v Unijo in zamrznitvijo premoženja, so dopolnili s trinajstimi imeni. Poleg tega so na kazenski seznam prvič uvrstili tudi pravne osebe, in sicer dve podjetji s Krima.

Na kazenskem seznamu, ki so ga že večkrat razširili, je zdaj 48 predstavnikov ruskih oblasti in proruskih struktur na Krimu, odgovornih za kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine.

Zunanji ministri so še sporočili, da bodo za 25. maj razpisane predsedniške volitve v Ukrajini dejavnik glede prihodnjih odločitev o sankcijah.

Novi spopadi
V mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine so zjutraj izbruhnili novi spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, v mestu je odjeknilo več močnih eksplozij. Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je na Facebooku sporočil, da so separatisti obstreljevali televizijski stolp, ob tem pa povedal, da ni bilo mrtvih ali ranjenih.

Ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti je poročala, da so ukrajinske vladne enote napadle nadzorne točke upornikov na vhodu v mesto, ki je trenutno v rokah separatistov, ukrajinska vojska pa skuša znova prevzeti nadzor nad njim s protiteroristično operacijo.

V regiji Doneck so po poročanju tamkajšnjega radia ugrabili novinarja do Kremlja kritičnega ruskega časnika Nova Gazeta Pavla Kanjigina. Novinar je ponoči več kolegom poslal sporočilo SMS s klicem na pomoč, zdaj pa njegov telefon ni več dosegljiv.

Vzhod Ukrajine za neodvisnost