Adžić je na mestu zveznega ministra obrambe SFRJ-ja 27. februarja 1992 (do 8. maja 1992) zamenjal Veljka Kadijevića. Foto: RTV SLO
Adžić je na mestu zveznega ministra obrambe SFRJ-ja 27. februarja 1992 (do 8. maja 1992) zamenjal Veljka Kadijevića. Foto: RTV SLO

Adžić je bil za načelnika generalštaba JLA imenovan 29. septembra 1989. Soodgovoren naj bi bil za vojno v Sloveniji in na Hrvaškem.

2. julija 1991 sredi vojne v Sloveniji je spregovoril v večernih poročilih na televiziji: "V teh izredno težkih in dramatičnih trenutkih za našo državo se obračam na vas, da bi posredoval nekaj ocen ter sporočil štaba vrhovnega poveljstva. Vsakomur je znano, s kakšno nalogo so enote JLA pred nekaj dnevi krenile v Slovenijo. V skladu z ustavo in sklepi najvišjih organov oblasti te države smo šli, da s politiko gotovih dejstev in z enostranskimi potezami vzpostavimo spodkopani režim na meji Jugoslavije. Tako omejeni cilj in nalogo smo kljub številnim oviram in odporu opravili v dobrih 24 urah. Takoj zatem smo javno sporočili, da prekinjamo premike. To je vodstvo Slovenije izkoristilo, prekršilo dogovorjeno prekinitev ognja ter s 36.000 oboroženimi ljudmi krenilo v vsestranske, podivjane in najbolj umazane napade na vse, kar je nosilo uniformo in oznako JLA ali imelo kakršno koli zvezo z njo. Nihče v armadi ni mogel dojeti, da se spopada s takimi, ki Jugoslavijo in Jugoslovansko ljudsko armado sovražijo iz dna duše. Ker smo bili desetletja vzgajani v duhu jugoslovanstva, nismo mogli verjeti, da se lahko toliko zla in sovraštva zbere na enem mestu in se pokaže v takih oblikah. Zahrbtni so in brezobzirni. Njihovo ravnanje je nadvse surovo. Nikomur ne prizanašajo, niti mladoletnim otrokom, ženskam in ljudem, ki so bili še včeraj njihovi sosedje. Slovensko vodstvo je posegalo in še posega po najbolj gnusnih zvijačah in prevarah. Hkrati so nas zvezne oblasti nenehno ovirale, ker so zahtevale pogajanja, medtem pa so oni z vsemi sredstvi napadali. V naših vrstah so se dogajale izdaje, predvsem med Slovenci. Šlo je za velike izdaje, saj so se posamezniki vdali s celostnimi enotami. Očitno so želeli, da bi se ponovilo leto 1941. Žrtev je bilo veliko. Štab vrhovnega poveljstva in vsi pripadniki armade obžalujejo smrt svojih padlih tovarišev ter sočustvujejo z njihovimi najbližjimi. Rane naših soborcev nas močno skelijo. Tudi sam sem na lastni koži občutil, kaj pomeni izgubiti najbližje. Žal nam je bila vojna za obrambo države vsiljena, torej smo jo morali sprejeti, kajti izbire - vdaja in izdaja - za nas ni. Ker vsaka vojna zahteva žrtve, so neizogibne tudi v tej. Trudili se bomo, da bo vojna, v katero smo bili prisiljeni, čim krajša. Vse to smo težko prenesli, vendar smo si opomogli in se prilagodili. Številne iluzije so se razblinile. Opravili smo nujne kadrovske spremembe in okrepili svoje sile. Danes smo silovito odgovorili na nove napade. Najodločneje si prizadevamo zaščititi življenja in dostojanstvo pripadnikov JLA. Nasprotnika bomo prisilili, da bo spoštoval prekinitev ognja in da ne bo več nastopal tako arogantno. Našli bomo tudi tiste, ki se zdaj skrivajo v svojih luknjah. S prevarami in sovraštvom se ne da zmagovati. Zagotovili bomo nadzor in stvari pripeljali do konca."

Delček Adžićevega govora si lahko ogledate v dokumentarcu Slovenija na barikadah v videu na desni strani.

Javno je zagovarjal in napovedoval vojaško posredovanje na Hrvaškem. Skupaj z 32 generali in admirali JLA so ga upokojili leta 1992, potem pa se ni več pojavil v javnosti. Nasledil ga je Života Panić.

Sodišče v Osijeku je proti Adžiću konec leta 1991 izdalo zaporni nalog zaradi genocida in vojnih zločinov nad civilisti ter vojnimi ujetniki v Vukovarju. Pred sodiščem se Adžić ni nikoli pojavil.

Srbske oblasti se na smrt Adžića niso odzvale
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je pozneje dva jugoslovanska generala, Mileta Mrkšića in Veselina Šljivančanina, zaradi pokola hrvaških vojnih ujetnikov pri Vukovarju obsodilo na 20 oziroma deset let zapora.

Srbske oblasti in vojaško vodstvo se na novico o Adžićevi smrti, o kateri sicer večina srbskih medijev sploh ne poroča, niso javno odzvali.

Tri Adžićeve naslednike v jugoslovanski vojski, ki je nastala iz ostankov JLA, Momčila Perišića, Dragoljuba Ojdanića in Nebojšo Pavkovića, je haaško sodišče zaradi vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Perišić je bil zaradi vojnih zločinov na Hrvaškem in BiH-u obsojen na 27-letno zaporno kazen, Ojdanić in Pavković pa sta bila zaradi vojnih zločinov na Kosovu obsojena na 15 oziroma 22 let zapora.