Takratnega obveščevalca japonske vojske so leta 1944 z ukazom, da se ne sme nikoli predati, poslali v džunglo na otoku Lubang na severozahodu Filipinov. Tam je, skupaj s še tremi vojaki, ostal ujet in brez vsakega stika s civilizacijo.

30 let po porazu Japonske, leta 1974, je nato povsem po naključju v džungli srečal nekega raziskovalca, ki mu je razkril, da je vojne že zdavnaj konec. A gverilec Onoda, ki se je še vedno boril proti "sovražnikom" (v letih v džungli naj bi ubil približno 30 ljudi, ki jih je zamenjal za vojake, a mu je filipinski predsednik pozneje podelil amnestijo), tej novici kar ni mogel verjeti.

V odhod iz džungle je privolil šele, ko so k njemu poslali njegovega nekdanjega poveljnika, ki ga je "uradno" razrešil dolžnosti in mu ukazal, naj se umakne. Ob predaji filipinskim oblastem je bil Onoda oblečen v svojo 30 let staro cesarsko vojaško uniformo, čepico in meč - vse popolno ohranjeno.

Ob vrnitvi v domovino so ga nato sprejeli kot junaka, vladni predstavnik Jošihide Suga pa je danes hvalil Onodovo močno voljo do življenja.

Kmetoval v Braziliji, izobraževal se je na Japonskem
Potem ko se ni in ni mogel prilagoditi življenju v domovini, je Onoda leta 1975 odpotoval v Brazilijo, kjer se je lotil kmetovanja, od leta 1984 pa je na Japonskem vodil mrežo zasebnih šol, posvečeno izobraževanju o naravi in življenju.

Onoda je bil zadnji od več deset japonskih vojakov, ki so še leta po koncu druge svetovne vojne ostali razkropljeni po odročnih delih Azije in so postali nekakšen simbol neverjetne vztrajnosti tistih, ki so bili vpoklicani, da se borijo za svojega cesarja.

Od treh vojakov, ki so v džungli ostali skupaj z Onodo, se je eden na Japonsko vrnil že leta 1950, enega so leta 1972 aretirali v džungli na otoku Guam, enega pa so v spopadu leta 1972 ubili filipinski vojaki. Onoda je pozneje pojasnil, da je menil, da za številnimi poskusi, da ga prepričajo, da pride iz džungle, stoji marionetni režim, ki so ga v Tokiu nastavile ZDA.